Raziskave dokazujejo, da imata telesno in duševno zdravje dvosmerno povezavo: slabo duševno zdravje povečuje tveganje za telesne bolezni, telesne bolezni poslabšajo počutje in lahko povzročijo duševne stiske.
Medicina življenjskega sloga ponuja dostopen in celosten pristop. Članek Can lifestyle medicine improve global mental health? opisuje šest ključnih stebrov, ki pomagajo krepiti duševno zdravje in odpornost:
- Telesna aktivnost
Redna zmerna telesna dejavnost izboljša razpoloženje, zmanjša vnetja ter
ugodno vpliva na delovanje možganov. - Prehrana
Prehrana, bogata s polnovrednimi živili (sadje, zelenjava, stročnice, oreščki,
polnozrnata žita) zmanjšuje tveganje za depresijo. Uživanje ultra predelane
hrane (UPF – ultraprocessed food) je povezano s slabšim duševnim zdravjem. - Kakovosten spanec
Neustrezna količina in kakovost spanja povečujeta tveganje za depresijo in
tesnobo. Spanje je povezano z drugimi stebri: redna vadba, zmanjševanje
stresa in socialna povezanost izboljšajo spanje. - Zmanjšanje stresa
Dolgotrajen stres vpliva na spanec, povzroča vnetja in povečuje tveganje za
duševne motnje. Tehnike čuječnosti, meditacija in sprostitvene prakse
pomagajo zmanjšati škodljive posledice stresa. - Socialna povezanost
Osamljenost in izolacija močno obremenjujeta duševno zdravje ter povečujeta tveganje za depresijo. Gradnja in ohranjanje zdravih odnosov je ključnega pomena za dobro počutje. - Zmanjšanje škode zaradi uživanja substanc
Prekomerno uživanje alkohola, tobaka in drugih psihoaktivnih snovi je
povezano s slabšim duševnim zdravjem.
Raba družbenih omrežij in digitalne tehnologije, ki se je povečala med pandemijo COVID-19, je povezana s poslabšanjem simptomov duševnega zdravja, zlasti depresijo in anksioznostjo pri najstnikih. Vedenjski vzorci, kot so odvisnosti od
tehnologije, zahtevajo celostno obravnavo, ki lahko temelji na medicini življenjskega sloga.
Spremembe življenjskega sloga, ki krepijo duševno in telesno zdravje, pogosto koristijo tudi okolju. Prehrana, ki temelji na rastlinskih živilih, ne zmanjšuje le tveganja za depresijo, ampak prispeva tudi k manjšim izpustom toplogrednih plinov, manjši porabi vode in bolj trajnostni rabi zemljišč.
Socioekonomski položaj, dostop do zdrave hrane, varni prostori za gibanje ter podpora skupnosti močno vplivajo na to, kako lahko posamezniki uresničujejo načela medicine življenjskega sloga.
Vir:
Sugden, S. G., Merlo, G., & Manger, S. (2024). Can lifestyle medicine improve global mental health? Academia Mental Health and Well-Being, https://doi.org/10.20935/MHealthWellB6224
Magister farmacije, študent psihoterapevtske propedevtike na SFU Ljubljana. 40 let izkušenj v farmacevtski industriji.