Optimizem se odraža tudi v načinu, kako naši možgani obdelujejo prihodnost. Nova raziskava iz Japonske, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je pokazala, da imajo optimistični ljudje podobne možganske vzorce, ko si predstavljajo prihodnje dogodke.
Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje z lahkoto verjamejo, da bo prihodnost prinesla nekaj dobrega? Znanstveniki so spremljali možgansko aktivnost udeležencev, medtem ko so si ti predstavljali različne prihodnje dogodke – od prijetnih (na primer »Podali se boste na epsko potovanje okoli sveta«), do nevtralnih (na primer »Oddali boste življenjepis«) in zelo neprijetnih (na primer »Postavili vam bodo diagnozo neozdravljive bolezni«). Ugotovili so, da so imeli optimisti zelo podobne vzorce možganske aktivnosti, kot da si prihodnost predstavljajo na “isti valovni dolžini”. Manj optimistični posamezniki pa so si prihodnost predstavljali vsak malo drugače. Rezultati so v skladu z napovedjo, ki izhaja iz načela Ane Karenine: »Optimistični posamezniki so si vsi podobni, toda vsak manj optimističen posameznik si prihodnost predstavlja na svoj način.«
Optimizem omogoča izboljšano psihološko razlikovanje med pozitivnimi in negativnimi prihodnjimi dogodki. Optimizem ne pomeni, da negativne dogodke vidimo v boljši luči, temveč da jih obravnavamo bolj oddaljeno in manj čustveno, medtem ko pozitivne dogodke doživljamo bolj živo in konkretno.
Optimizem je pomembna osebnostna lastnost, ki pozitivno vpliva tako na duševno kot tudi na fizično zdravje. Mišljenje usmerja v prihodnost, s poudarkom na pozitivnih izidih in zmanjševanjem pomena negativnih dogodkov, kar pripomore k lažjemu obvladovanju slabega razpoloženja in zmanjšanju stresa. Posledično se izboljšuje splošno počutje, kar se kaže v boljši mentalni in telesni kondiciji. Raziskovalci domnevajo, da skupna kognitivna struktura, značilna za optimistične posameznike, lahko pozitivno vpliva na kakovost socialnih odnosov. Optimizem je povezan z večjimi socialnimi mrežami, višjo stopnjo zadovoljstva v odnosih in okrepljeno socialno podporo.
Čeprav ta članek ne obravnava vaj za spodbujanje optimizma, številna psihološka dognanja kažejo, da ga je mogoče razvijati z ustreznim pristopom. Čeprav se nekateri z optimizmom že rodijo, ga drugi lahko postopoma krepijo z vsakodnevnimi navadami, ki usmerjajo misli v bolj pozitivno smer. Tu je nekaj preprostih načinov, kako lahko treniramo optimističen pogled na življenje:
- Vadite hvaležnost: vsak dan si zapišite tri stvari, za katere ste hvaležni.
- Vizualizirajte pozitivno prihodnost: redno si predstavljajte prijetne dogodke, ki bi se vam lahko zgodili.
- Zmanjšajte vpliv negativnih novic: omejite čas, ki ga preživite ob slabih novicah in poiščite navdihujoče zgodbe.
- Obdajajte se s pozitivnimi ljudmi: optimizem je nalezljiv in spodbudno okolje lahko močno vpliva na vašo naravnanost.
Z nekaj vaje lahko vaš um začne pogosteje iskati svetle plati življenja. To koristi vam ter vašim odnosom in počutju.
Vir: Yanagisawa, K., Nakai, R., Asano, K., Kashima, E. S., Sugiura, H., & Abe, N. (2025). Optimistic people are all alike: Shared neural representations supporting episodic future thinking among optimistic individuals. Proceedings of the National Academy of Sciences, 122(30), e2511101122.
Magister farmacije, študent psihoterapevtske propedevtike na SFU Ljubljana. 40 let izkušenj v farmacevtski industriji.