Psihološke posledice sprememb v odnosu med človekom in umetno inteligenco
Prispevek obravnava čustvene in psihološke odzive na spremembe umetne inteligence. Ljudje umetno inteligenco uporabljamo na različne načine – kot orodje, pomoč pri organizaciji, ustvarjanju ali pogovoru. Ob spremembah sistema lahko nekateri občutijo frustracijo, razočaranje ali občutek izgube, drugi pa spremembe skoraj ne opazijo.
Ugotovitve raziskave nas spodbujajo, da smo pri uporabi umetne inteligence pozorni na lastno počutje in odnos do digitalnih orodij:
- če opazite, da uporaba umetne inteligence pomembno vpliva na vaše razpoloženje, občutek varnosti ali vsakodnevne navade, je koristno razmisliti o ravnovesju med digitalnimi in drugimi oblikami delovanja;
- posodobitve digitalnih sistemov so del tehnološkega razvoja in ne pomenijo naše nesposobnosti;
- če ob spremembah uporabe umetne inteligence opazite dolgotrajnejše občutke žalosti, tesnobe ali izgube ali če vplivajo na vaše vsakdanje delovanje, je koristen pogovor z zaupanja vredno osebo ali strokovnjakom za duševno zdravje;
- umetna inteligenca lahko podpira vsakdanje življenje, ne nadomešča pa človeških odnosov in čustvene podpore.
Raziskava Véronique Donard in Joséja Carlosa Ribeira odpira vprašanje sodobnega časa: kaj se zgodi, ko uporabniki doživijo nenadno spremembo sistema umetne inteligence, s katerim so razvili občutek bližine, kontinuitete ali zaupanja?
Avtorja sta preučevala odzive uporabnikov ob prehodu z modela GPT-4o na GPT-5 avgusta 2025 in ugotovila, da številni uporabniki te spremembe niso doživljali zgolj kot menjavo programske opreme, temveč kot izgubo poznanega načina interakcije. Pogosto so se pojavljali izrazi razočaranja, nostalgije, občutka prekinitve in žalovanja. Nekateri uporabniki so prejšnji model subjektivno opisovali kot bolj topel, podporen ali podoben digitalnemu spremljevalcu.
V raziskavi so analizirali 3.668 prispevkov s platform Reddit in YouTube, pri čemer so raziskovalci identificirali več vzorcev odzivanja.
Med najpogostejšimi temami so bile:
- relacijska navezanost in pripisovanje človeških lastnosti umetni inteligenci,
- razočaranje nad novim modelom,
- občutki nostalgije, izgube in žalovanja,
- primerjanje funkcionalnosti med modeli,
- skrb glede zasebnosti,
- prilagajanje in sprejemanje sprememb,
- dvom o avtentičnosti umetne inteligence,
- ocenjevanje tehnične zmogljivosti,
- splošne čustvene reakcije uporabnikov.
Osrednji prispevek raziskave je uvedba pojma tehnološko žalovanje (technological mourning). Avtorja ta pojem opredeljujeta kot raziskovalni koncept za razumevanje in opis čustvenih odzivov na spremembe v digitalnih sistemih, pri čemer ga ne obravnavata kot diagnozo ali obliko duševne motnje. Tehnološko žalovanje je čustveni odziv, ki se pojavi, kadar posameznik izgubi dostop do digitalnega sistema, s katerim je skozi čas razvil občutek stabilnosti, predvidljivosti ali psihološke navezanosti.
Avtorja koncept interpretirata s tremi teoretskimi pristopi:
- Simondonova teorija individuacije – človek in tehnologija se oblikujeta v medsebojnem odnosu;
- kibernetika drugega reda – opazovalec je vedno del sistema, ki ga opazuje;
- distribuirana kognicija – mišljenje ni omejeno zgolj na posameznika, temveč vključuje tudi okolje in digitalna orodja.
Raziskava opozarja, da lahko digitalna orodja postanejo pomemben del vsakdanjih kognitivnih in čustvenih procesov. Če se takšni sistemi hitro spremenijo, lahko nekateri uporabniki doživijo občutek izgube, zmanjšano motivacijo ali frustracijo.
Digitalna orodja umetne inteligence postajajo del vsakdanjega življenja mnogih ljudi. Zato je pomembno, da ob razvoju tehnologije razmišljamo tudi o uporabniški izkušnji, občutku varnosti in psihološkem dobrem počutju.
Kako ohraniti dobro počutje pri uporabi umetne inteligence
- spremljajte, kako uporaba vpliva na razpoloženje in vsakodnevno delovanje;
- ohranjajte stik z ljudmi in dejavnostmi zunaj digitalnega okolja;
- po večjih spremembah orodij si dovolite čas za prilagoditev;
- če opazite, da uporaba umetne inteligence nadomešča pomembne odnose ali povzroča stisko, poiščite podporo.
Vir:
Donard, V., & Ribeiro, J. C. (2026). Technological mourning after AI updates: Mental health and well-being in the GPT-4o/GPT-5 transition. Academia Mental Health and Well-Being, 3, 1–8. https://doi.org/10.20935/MHealthWellB8256
Magister farmacije, študent psihoterapevtske propedevtike na SFU Ljubljana. 40 let izkušenj v farmacevtski industriji.