V svetu, kjer diagnoza lahko postane identiteta,
težko se izognem občutku, da sem v okove vpeta.
Če me ovrednotijo le skozi prizmo simptomov,
pa naj – to v meni ne bo več povzročalo dvomov.
***
Kako to, da pacientom v večini se zdi, da nihče nas ne razume?
Kako to, da večina zaposlenih ne vidi, da imamo biserne ume?
Sem zaradi tega, ker doletela me je tako imenovana bolezen, kaj manj jaz?
Sem zaradi tega, ker soočila sem se s svojimi strahovi – izgubila močan glas?
***
Da sem in ne nisem – oboje je odgovor, ker pomembno je, kar si rečem;
da sem in ne nisem – oboje je res, najbolj lahko – sama sebe opečem.
Bila sem na dnu, a prav tako na vrhu – odvisno od mišljenja in oboje mi je mnogo dalo,
bila sem na dnu, a prav tako na vrhu – zdaj spet se veselim, kam me bo življenje peljalo.
***
Tablete, ki zdravijo shizofrenijo – kaj dajo – a tudi kaj vzamejo,
tablete, ki zdravijo 3x psihozo – so obvezne, vsaj tako v bolnici pravijo.
Pa so res? Ali pa lahko se jim izognem in jim odrečem z delom na sebi?
Pa so res? Kot sem rekla – kar si rečeš – pa bo res – odgovor skriva se v tebi.
***
Lahko me življenje zapre v okvire, a misli so moje,
vsak je odgovoren, da umiri notranje stiske svoje.
Lahko predpišejo tišino, a jaz izberem, da govorim,
ker imam pravico do svoje resnice, tudi kadar spim.
