Stres je del življenja. Ko postane preveč intenziven, nas lahko ohromi. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je razvila priročnik, ki ponuja veščine za vsakogar, ki se sooča z bremeni vsakdanjega življenja: od konfliktov v družini ali družbi in ekonomske negotovosti do izkušenj nasilja ali izgube.
Stres se pojavi, ko se zaradi življenjskih okoliščin počutimo ogrožene ali vznemirjene. Doživlja ga vsakdo, vendar nam lahko veščine pomagajo, da nas stres ne odvrne od tega, kar nam je zares pomembno.
Priročnik opisuje, kako stres vpliva na telo (glavoboli, bolečine v mišicah, težave s prebavo) in um (jeza, žalost, nespečnost, razmišljanje o preteklosti ali prihodnosti). Misli in čustva nas prevzamejo, so kot trnki, ki nas odvlečejo od naših vrednot in odnosov.
Ko smo ujeti v boleče misli in čustva, se pogosto vedemo na načine, ki naše življenje še dodatno poslabšajo: vstopamo v prepire, se umikamo od ljudi, ki so nam ljubi, preživimo ure v postelji ali pa se umaknemo od dogajanja.
Priročnik ne obljublja, da bo stres izginil. Ponuja pa orodja, ki nam pomagajo ostati v stiku s seboj in s svojimi vrednotami, tudi sredi življenjske nevihte.
Pet orodij za obvladovanje stresa
Vsako orodje lahko uporabiš kadarkoli in kjerkoli – doma, med hojo ali med pogovorom. Pomembno je, da jih uporabljaš redno.
1. orodje: Ozemljitev (Grounding)
Ko nas preplavijo intenzivna čustva in misli, nam ozemljitev pomaga, da se vrnemo na trdna tla. Tako kot se med pravo nevihto umaknemo na varno, se z ozemljitvijo povežemo s svetom okrog nas.
- Opazi, kako se počutiš in o čem razmišljaš.
- Upočasni se in poveži s telesom: počasi izdihni, se raztegni, pritisni stopala ob tla.
- Preusmeri pozornost na svet okrog sebe: kaj vidiš, slišiš, otipaš, vohaš, okušaš?
2. orodje: Odpeti se s trnka (Unhooking)
Namesto da se borimo z bolečimi mislimi ali jih poskušamo zatreti, se od njih odklopimo. To ne pomeni, da izginejo, pomeni, da nas ne obvladajo. Večina strategij za odganjanje misli (alkohol, izolacija, prepiri) deluje kratkoročno in nas odmakne od vrednot.
- Opazi, da te je misel ali čustvo ujelo na trnek.
- Poimenuj ju tiho v sebi: “Tukaj je težka misel.” ali “Tukaj je tesnoba.”
- Preusmeri se na to, kar počneš v tem trenutku, tej dejavnosti posveti vso pozornost.
3. orodje: Ravnanje po vrednotah (Acting on Your Values)
Vrednote so naše globoke želje, kakšni ljudje hočemo biti. Vrednote niso cilji, ampak način bivanja. Cilji so lahko nedosegljivi, vrednot (skrbnost, pogum, zvestoba) pa nikoli ne moremo popolnoma izgubiti. Vedno obstajajo vsaj majhna dejanja, s katerimi jih lahko udejanjimo.
- Izberi dve ali tri vrednote, ki so ti danes najpomembnejše.
- Pomisli na eno konkretno dejanje, ki ga lahko narediš danes ali ta teden.
- Ko narediš to dejanje, si priznaj zasluge.
Vsak korak šteje.
4. orodje: Dobrota (Being Kind)
Ko smo pod stresom, smo pogosto najhujši sami do sebe: “Sem slab/a. To je moja krivda. Sem šibek/a.” Dobrota do sebe ni sebičnost, ampak pogoj za to, da imamo kaj dati naprej.
- Opazi in poimenuj svoje grobe misli o sebi: “Tukaj je stroga sodba o meni.”
- Govori si nežno: “To je težko. Boli. Kljub temu si zaslužim prijaznost.”
- Vaja s toplino: v dlani si zamišljaj dobroto in jo položi na boleče mesto na telesu.
5. orodje: Ustvarjanje prostora (Making Room)
Nebo ima prostor za vsako vreme, dobro in slabo, vendar se vreme vedno spremeni. Naučimo se biti kot nebo: ustvariti prostor za boleče misli, ne da bi se z njimi borili.
- Opazi in poimenuj boleče čustvo ali misel. Opazuj jo z radovednostjo.
- Počasi vdihni in si zamišljaj, da dih teče v boleče mesto in ustvarja prostor.
- Dovoli bolečini, da ostane – brez boja. Nato se znova posveti svetu okoli sebe.
Načelo priročnika
Spremeniti, kar lahko spremenimo. Sprejeti bolečino, ki je ne moremo spremeniti. In živeti po svojih vrednotah.
Priročnik ne nadomešča strokovne psihološke ali psihiatrične pomoči.
Vir:
World Health Organization. (2020). Doing what matters in times of stress: An illustrated guide. World Health Organization. https://www.who.int/publications/i/item/9789240003927
Magister farmacije, študent psihoterapevtske propedevtike na SFU Ljubljana. 40 let izkušenj v farmacevtski industriji.