Uporaba antidepresivov pri ljudeh z depresivnimi simptomi povečuje tveganje za razvoj manije in bipolarne motnje

Članek z naslovom “Do antidepressants increase the risk of mania and bipolar disorder in people with depression? A retrospective electronic case register cohort study” (PMCID: PMC4679886) preučuje povezavo med uporabo antidepresivov in kasnejšim razvojem manije ali bipolarne motnje pri posameznikih z depresijo.

Ključne ugotovitve:

• Obseg študije: V raziskavo je bilo vključenih 21.012 odraslih pacientov z diagnozo depresije, ki so se med aprilom 2006 in marcem 2013 zdravili v okviru South London and Maudsley NHS Trust (SLaM).
• Incidenca manije/bipolarne motnje: Skupna stopnja pojavnosti manije ali bipolarne motnje je znašala 10,9 na 1000 oseb-let, pri čemer je bila najvišja incidenca opažena pri starostni skupini med 26 in 35 leti (12,3 na 1000 oseb-let).
• Povezava z antidepresivi: Predhodno zdravljenje z antidepresivi je bilo povezano s povečano incidenco manije ali bipolarne motnje, ki se je gibala med 13,1 in 19,1 na 1000 oseb-let.
• Specifična zdravila: Multivariatna analiza je pokazala statistično značilno povezavo med uporabo selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI) (HR 1,34; 95 % CI 1,18–1,52) in venlafaksina (HR 1,35; 95 % CI 1,07–1,70) ter povečanim tveganjem za razvoj manije ali bipolarne motnje.

Zaključek:

Rezultati študije kažejo, da je zdravljenje z antidepresivi pri posameznikih z depresijo povezano s povečanim tveganjem za kasnejši razvoj manije ali bipolarne motnje. To poudarja pomen skrbnega ocenjevanja tveganja za manijo pred začetkom zdravljenja z antidepresivi pri bolnikih z depresijo.

Vir: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4679886/

Miran Možina

Univ.-Prof. Dr. Miran Možina je direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja (SFU Ljubljana) ter vodja izobraževanja iz sistemske psihoterapije. Dela pa tudi kot psihiater in psihoterapevt v Psihoterapevtski ambulanti SFU Ljubljana in vodi Ambulanto za opuščanje psihiatričnih zdravil. V njegovi bogati bibliografiji je med drugim knjiga Mozart človeške komunikacije: Biografija neobičajnega psihiatra in psihoterapevta Miltona H. Ericksona. Ustanovil je Slovensko revijo za psihoterapijo Kairos, ki jo tudi ureja.