V obsežnem prispevku, objavljenem v reviji Nature Medicine, so predstavljeni primeri in raziskave, ki osvetljujejo vpliv umetnosti na duševno zdravje. Ugotovitve kažejo, da imajo nekatere oblike telesne dejavnosti in umetniškega izražanja pomemben vpliv na počutje, zmanjševanje stresa in krepitev psihološke odpornosti.
Poročilo poudarja uporabo umetnosti in gibanja kot dopolnilnih pristopov – dejavnosti, kot so ples, glasba in skupinsko petje, pozitivno vplivajo na kakovost življenja ter krepijo občutek povezanosti in duševne stabilnosti. Pristopi, kot je t. i. »socialno predpisovanje«, kjer zdravniki pacientom priporočajo udeležbo v kulturnih ali gibalnih dejavnostih, postajajo del uradnih zdravstvenih sistemov.
Ples kot terapija pri Parkinsonovi bolezni
Program Dance for Parkinson’s, razvit v Mark Morris Dance Centru v New Yorku, poteka v več kot 300 skupnostih po svetu. Udeležencem s Parkinsonovo boleznijo ponuja prilagojene ure plesa in glasbe z namenom izboljšanja gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in mišične moči. Učinkovitost programa potrjujejo številne kontrolirane študije, meta-analize kažejo zelo dobre učinke tako na telesne kot psihološke simptome. Ena od dolgoletnih udeleženk, Nancy DuFault, pravi: »Edini čas, ko se počutim svobodno in brez simptomov, je, ko plešem.«
Petje kot skupnostna podpora v času izolacije
Med karantenami zaradi COVID-19 so ljudje po vsem svetu peli z balkonov. Ti spontani izrazi ustvarjalnosti in solidarnosti so pomagali zmanjševati občutke osamljenosti in tesnobe ter poudarili pomen umetniškega izražanja kot vira psihološke odpornosti.
Umetnost v zdravstvu: mednarodne pobude
Preučevanje zdravstvene koristi umetnosti, ki ga vodi Jameel Arts & Health Lab v sodelovanju z WHO, izpostavlja program skupinskega petja. Program Glasba in materinstvo zmanjšuje poporodno depresijo. Program podpira britanski NHS, WHO pripravlja priročnik za njegovo širšo uporabo.
Celostni pristopi za bolj kakovostno življenje
Raziskave potrjujejo, da vključevanje umetnosti in gibanja v vsakdanje življenje spodbuja telesno in duševno ravnovesje – kar je posebej pomembno pri kronični utrujenosti, dolgotrajni obremenjenosti ali občutkih osamljenosti. Umetniške in gibalne dejavnosti krepijo psihološko odpornost in prispevajo k boljšemu vsakdanjemu funkcioniranju. Z dokazi podprti celostni pristopi ne nadomeščajo tradicionalne medicine, temveč jo dopolnjujejo – s poudarkom na kakovosti življenja, ustvarjalnosti in povezanosti.
Viri:
Fancourt, D., & Finn, S. (2019). What is the evidence on the role of the arts in improving health and well-being? A scoping review (Health Evidence Network Synthesis Report 67). WHO Regional Office for Europe.
Makri, A. (2025). A health boost from the arts. Nature Medicine, 31, 1374–1377. https://doi.org/10.1038/s41591-025-03701-y
Magister farmacije, študent psihoterapevtske propedevtike na SFU Ljubljana. 40 let izkušenj v farmacevtski industriji.