Prijaznost kot nasprotje stresa

Ko razmišljamo o nasprotju stresa, pogosto pomislimo na mir, tišino ali sprostitev. Vendar, kot poudarja dr. David Hamilton, to ni pravo nasprotje, temveč zgolj odsotnost stresa. Pravo nasprotje je  prijaznost.

»V resnici je to le odsotnost stresa. Pravo nasprotje pa je – kot kaže znanost – prijaznost. Natančneje: nasprotje izkušnje stresa je izkušnja prijaznosti … kako jo doživljamo. Ker če pogledamo v možgane in telo, velja: kar stres naredi, prijaznost večinoma razveljavi. Stres zategne; prijaznost sprosti. Stres razkraja; prijaznost gradi.«

Gugalnica med prijaznostjo in stresom

Raziskava univerz Yale in UCLA je pokazala, da se ravni stresa znižajo ob dnevih, ko posamezniki izkazujejo več prijaznosti, in povišajo ob dnevih, ko je prijaznosti manj. To deluje kot gugalnica: več prijaznosti – manj stresa.

Prijaznost in mladostniki

Podobne rezultate je prinesla raziskava na Univerzi Južne Kalifornije, kjer so mladostniki poročali o večjem zadovoljstvu in bolj pozitivnem razpoloženju na dneve, ko so izvajali prijazna dejanja. Učinek je bil še posebej izrazit pri tistih, ki so se spopadali z depresijo.

Učinki v telesu

Raziskave kažejo, da imata stres in prijaznost nasprotne učinke na telo:

  • stres zviša krvni tlak, prijaznost ga zniža,
  • stres oslabi imunski sistem, prijaznost ga okrepi,
  • stres pospeši staranje, prijaznost ga upočasni,
  • stres moti spanec, prijaznost ga obnavlja,
  • stres napne živčni sistem, prijaznost ga sprosti.

Majhna dejanja, velik učinek

Prijaznost ne pomeni velikih, junaških dejanj. Najbolj štejejo vsakodnevne malenkosti – poslušanje z vso pozornostjo, spodbuda, preverjanje, kako je s prijateljem, ali pomoč pri majhni nalogi.

7-dnevni izziv prijaznosti

Poskusite vsak dan en teden narediti eno prijazno dejanje. Naj bo vsak dan nekaj drugega, eno naj bo povsem anonimno, in opazujte, kako to vpliva na vas in na druge.

Viri

Naročite

* Zahteva

Intervjuji

Strokovni Prispevki

Publikacije