- Depresija je pogosta duševna motnja.
- Po svetu naj bi imelo depresijo 5,7 % odraslih.
- Depresija prizadene več žensk kot moških.
- Depresija lahko vodi v samomor.
- Za blago, zmerno in hudo depresijo obstajajo učinkovita zdravljenja.
Pregled
Depresivna motnja (znana tudi kot depresija) je pogosta duševna motnja. Vključuje depresivno razpoloženje ali izgubo veselja ter zanimanja za dejavnosti za daljše obdobje.
Depresija se razlikuje od običajnih sprememb razpoloženja in vsakodnevnih občutkov. Lahko vpliva na vse vidike življenja, vključno z odnosi s prijatelji, družino in skupnostjo. Povzroča težave ali pa je posledica težav v šoli in pri delu.
Depresija se lahko pojavi pri vsakomur. Ljudje, ki so doživeli zlorabo, hude izgube ali druge stresne dogodke, imajo večjo verjetnost, da razvijejo depresijo. Ženske jo doživljajo pogosteje kot moški.
Po ocenah ima depresijo okoli 4 % svetovnega prebivalstva, med njimi 5,7 % odraslih (4,6 % moških in 6,9 % žensk) ter 5,9 % odraslih, starejših od 70 let. Približno 332 milijonov ljudi na svetu živi z depresijo. Depresija je približno 1,5-krat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Več kot 10 % nosečnic in žensk po porodu doživi depresijo.
Leta 2021 je zaradi samomora umrlo približno 727.000 ljudi. Samomor je tretji najpogostejši vzrok smrti med mladimi od 15 do 29 let.
V državah z visokimi dohodki zdravljenje prejme le približno tretjina ljudi z depresijo. Ovire so pomanjkanje naložb v duševno zdravje, pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov in stigma, povezana z duševnimi motnjami.
Simptomi in vzorci
Med depresivno epizodo oseba doživlja depresivno razpoloženje (žalost, razdražljivost, praznino) ter izgubo veselja ali zanimanja.
Depresivna epizoda traja večino dneva, skoraj vsak dan, vsaj dva tedna, in ni enaka običajnim nihanjem razpoloženja.
Prisotni so lahko še drugi simptomi, kot na primer:
- slaba koncentracija
- občutki pretirane krivde ali nizke samopodobe
- brezup glede prihodnosti
- misli na smrt ali samomor
- motnje spanja
- spremembe apetita ali telesne teže
- občutek utrujenosti ali pomanjkanja energije.
Depresija otežuje življenje doma, v šoli, pri delu in v skupnosti.
Epizode lahko razvrstimo kot blage, zmerne ali hude glede na število in resnost simptomov ter vpliv na delovanje posameznika.
Obstajajo različni vzorci depresije:
- Enkratna epizoda – prva in edina epizoda.
- Ponavljajoča se depresivna motnja – vsaj dve epizodi v preteklosti.
- Bipolarna motnja – depresivne epizode se izmenjujejo z maničnimi epizodami (evforija, razdražljivost, povečana aktivnost, pospešene misli, zmanjšana potreba po spanju, impulzivnost).
Dejavniki tveganja in preprečevanje
Depresija nastane kot posledica zapletenega prepletanja socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Ljudje, ki doživijo težke življenjske dogodke (izguba zaposlitve, smrt bližnjega, travma), imajo večje tveganje za razvoj depresije. Depresija lahko nato poveča stres in poslabša življenjsko situacijo.
Depresija je tesno povezana s telesnim zdravjem. Dejavniki, kot so telesna neaktivnost in škodljiva uporaba alkohola, povečujejo tveganje tudi za bolezni srca, raka, sladkorno bolezen in bolezni dihal, ki lahko dodatno povzročijo depresijo.
Preprečevalni programi lahko zmanjšajo pojav depresije. Učinkoviti so:
- šolski programi za krepitev pozitivnih načinov spoprijemanja pri otrocih in mladostnikih,
- programi za starše otrok s težavami v vedenju,
- programi telesne dejavnosti za starejše osebe.
Diagnoza in zdravljenje
Za depresijo obstajajo učinkovita zdravljenja – psihološki pristopi in zdravila. Če imate simptome depresije, poiščite strokovno pomoč.
- Psihološki pristopi so prva izbira. Pri zmerni in hudi depresiji jih je mogoče kombinirati z antidepresivi. Pri blagi depresiji zdravila niso potrebna.
- Psihološki pristopi pomagajo pri učenju novih načinov razmišljanja, spoprijemanja in medosebnih odnosov. Lahko potekajo individualno, skupinsko, osebno ali na daljavo.
- Učinkoviti psihološki pristopi vključujejo:
- vedenjsko aktivacijo,
- kognitivno-vedenjsko terapijo,
- medosebno psihoterapijo,
- terapijo reševanja problemov.
Antidepresivi vključujejo selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI), kot je fluoksetin. Pri predpisovanju morajo zdravstveni delavci upoštevati možne stranske učinke, dostopnost zdravljenja in želje bolnika.
Antidepresivi niso primerni za otroke in niso prva izbira pri mladostnikih, pri katerih je potrebna posebna previdnost.
Za bipolarno motnjo se uporabljajo drugačna zdravila in terapije.
Samopomoč
Samopomoč ima pomembno vlogo pri obvladovanju simptomov depresije in krepitvi splošnega dobrega počutja.
Kaj lahko storite:
- ohranite dejavnosti, ki ste jih prej uživali
- ostanite povezani s prijatelji in družino
- redno se gibajte, tudi če gre le za kratek sprehod
- vzdržujte redne prehranjevalne in spalne navade
- zmanjšajte ali se izognite alkoholu in drogam
- pogovorite se z osebo, ki ji zaupate
- poiščite pomoč pri zdravstvenem strokovnjaku.
Če imate misli na samomor:
- niste sami – mnogi so to doživeli in našli pomoč
- pogovorite se z osebo, ki ji zaupate
- poiščite pomoč pri zdravniku ali svetovalcu
- pridružite se podporni skupini.
Vir: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/depression
Magister farmacije, študent psihoterapevtske propedevtike na SFU Ljubljana. 40 let izkušenj v farmacevtski industriji.