Znanstvene raziskave kažejo, da ima Kirtan Kriya – enostavna, 12-minutna dnevna meditacija – pozitiven vpliv na duševno zdravje, še posebej na zmanjševanje simptomov depresije. Članek navaja:
- Zmanjšanje depresije: Ljudje, ki so vsak dan izvajali Kirtan Kriyo, so imeli opazno manj depresivnih simptomov v primerjavi s tistimi, ki so izvajali samo sprostitvene vaje.
- Zmanjševanje stresa: stres je tesno povezan z depresijo, Kirtan Kriya pomaga tudi s zniževanjem ravni kortizola (stresnega hormona), kar dolgoročno podpira psihično stabilnost.
- Pozitivni učinki na možgane: Meditacija poveča prekrvavitev v področjih možganov, ki uravnavajo čustva in spomin – kot sta prefrontalni korteks in anteriorni cingulatni girus – kar vodi v boljše razpoloženje in čustveno ravnovesje.
- Genetski učinek: Praksa meditacije vpliva na izraznost genov, saj zmanjšuje vnetje in spodbuja izražanje genov, povezanih z močnejšim imunskim sistemom in odpornostjo proti stresu, kar je koristno tudi pri depresiji.
Vir:
Khalsa, D. S., & Newberg, A. B. (2021). Spiritual fitness: A new dimension in Alzheimer’s disease prevention. Journal of Alzheimer’s Disease, 80(2), 505–519. https://doi.org/10.3233/JAD-201433
Kratko navodilo:
Kirtan Kriya Meditation – YouTube
https://m.youtube.com/watch?v=jfKEAiwrgeY
Mantre: Osrednji del meditacije je ponavljanje zvokov “Saa Taa Naa Maa”, ki simbolizirajo življenjski cikel:
* Saa (rojstvo)
* Taa (življenje)
* Naa (smrt)
* Maa (ponovno rojstvo)
* Petje: Mantro se ponavlja v treh načinih:
* na glas (glasno) – povezava s fizičnim telesom,
* šepetaje – povezava z notranjim jazom,
* v tišini (mentalno) – povezava z duhovnim centrom.
Mudre (gibi prstov): palec se izmenično dotika kazalca, sredinca, prstanca in mezinca ob vsakem zlogu:
* Saa – palec + kazalec,
* Taa – palec + sredinec,
* Naa – palec + prstanec,
* Maa – palec + mezinec.
Te mudre pomagajo aktivirati različne dele možganov in izboljšujejo koncentracijo.
Vizualizacija: Praktikanti si med meditacijo predstavljajo energijo ali svetlobo, ki vstopa skozi kronski center (na vrhu glave) in se pomika proti točki med obrvmi (tretje oko).
Magister farmacije, študent psihoterapevtske propedevtike na SFU Ljubljana. 40 let izkušenj v farmacevtski industriji.