Področje psihoterapije je trenutno neregulirano – na zakon o psihoterapevtski dejavnosti čakamo že (pre)dolgo časa
V Sloveniji področje psihoterapije še vedno ni sistemsko urejeno, kar povzroča številne težave na področju duševnega zdravja. Kljub temu, da gre za dejavnost, ki lahko bistveno pripomore k izboljšanju duševnega zdravja, še vedno ne obstaja zakon, ki bi določal jasne standarde za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti, pogoje za izobraževanje, nadzor in varnost uporabnikov storitev.
V zadnjih letih so se zvrstile številne pobude za zakonsko ureditev, vendar se vedno znova zatakne pri razlikah v razumevanju vloge psihoterapije ter vprašanjih strokovnih kompetenc različnih profilov strokovnjakov – psihologov, psihiatrov in psihoterapevtov. Prav zaradi teh razlik postaja jasno, da brez učinkovitega sodelovanja in spoštovanja med vsemi vključenimi področji, sistem ne more delovati v dobro ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Sprejem zakona na vladi – april 2025
Po letih strokovnih razprav in zakonodajnih neuspehov je aprila 2025 vlada sprejela predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, s katerim naj bi se področje psihoterapije sistemsko uredilo. Zakon predvideva uvedbo registra poklicnih psihoterapevtov, določa izobraževalne standarde in postavlja okvir sodelovanja psihoterapije z drugimi strokami s področja duševnega zdravja. Cilj zakona je povečati dostopnost psihoterapije, dvigniti njeno kakovost ter zagotoviti večjo varnost uporabnikov storitev.
Odzivi na zakon
Odprto pismo specializantov psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije
Na predlog zakona so se odzvali številni strokovnjaki. Specializanti klinične psihologije, psihiatrije in pedopsihiatrije so napisali odprto pismo, ki izraža globoko zaskrbljenost nad nekaterimi vidiki zakona. V pismu so specializanti opozorili na nevarnost, da bi brez jasne strokovne regulacije lahko prišlo do nestrokovne obravnave oseb z duševnimi motnjami.
Poudarjajo, da mora biti vsaka obravnava duševnih motenj utemeljena na znanstveno preverjenih metodah. Kritični so do dogodka, ki sta ga organizirala Univerza Sigmunda Freuda v Ljubljani in Društvo Slišanje glasov, kjer so bila predstavljena stališča in prakse, ki po njihovem mnenju nasprotujejo uveljavljenim strokovnim smernicam in ogrožajo varnost pacientov. Še posebej jih skrbi promocija praks brez zdravil in projektov, kot je »ambulanta za opuščanje psihiatričnih zdravil«. Opozarjajo, da takšni pristopi lahko vodijo v poslabšanje zdravstvenega stanja ter ogrožajo posameznike in njihovo okolico.
Odziv Univerze Sigmunda Freuda
Univerza Sigmunda Freuda Ljubljana se je na očitke odzvala z zavrnitvijo navedb, ki bi lahko kazale na nestrokovno ravnanje. Poudarili so, da dogodek, ki so ga soorganizirali, vodi priznani psihiater in profesor dr. Miran Možina, ki v celoti deluje v skladu s svojo zdravstveno in akademsko odgovornostjo.
V izjavi navajajo, da zakon o psihoterapiji ne pomeni razvrednotenja drugih strok, ampak da gre za nujen korak v smeri večje dostopnosti in strokovne ureditve psihoterapije. Po njihovem mnenju je nevarno ohranjati status quo, saj dolge čakalne dobe in pomanjkanje dostopnih oblik pomoči ogrožajo duševno zdravje številnih ljudi, zlasti otrok in mladostnikov. V ospredje postavljajo pomen interdisciplinarnega sodelovanja, kjer ima psihoterapija svojo vlogo, neodvisno, a v povezavi z drugimi zdravstvenimi in socialnimi strokami.
Odziv Društva Slišanje glasov
Društvo Slišanje glasov je v svojem odgovoru poudarilo, da pri svojih dejavnostih nikoli ne svetujejo proti uporabi zdravil ali medicinske pomoči. Njihov cilj je nuditi vrstniško podporo, ki temelji na deljenju osebnih izkušenj in spoštovanju svobodne izbire posameznika. Menijo, da gre za pomembno obliko socialne podpore, ki posameznikom omogoča občutek sprejetosti, varnosti in povezanosti.
Dogodek, ki ga omenjajo specializanti, je bil predstavitev vrstniške podpore, ki je v številnih evropskih državah že priznana kot dopolnilna oblika pomoči. Izvajalka delavnice, Oana-Mihaela Iusco, je izkušena svetovalka iz Avstrije, ki deluje v okviru uradnih institucij. Po mnenju društva je prav vključevanje takšnih praks v širši okvir pomoči del poti k bolj vključujoči in celostni obravnavi oseb z duševnimi težavami.
Oddaja “Predlog zakona o psihoterapiji – kakšni so argumenti zagovornikov in nasprotnikov?”
V javnosti je dodatno razpravo odprla tudi oddaja Odmevi (RTV SLO), kjer sta mnenji soočili zagovornica in nasprotnica zakona. Oddaja je razkrila, kako razdeljena je stroka glede ključnih pojmov – kdo je psihoterapevt, kakšne kompetence mora imeti, ter kakšna je vloga različnih strok pri obravnavi duševnih motenj. Kljub napetostim je bilo v oddaji zaznati tudi željo po skupnem dialogu in iskanju kompromisov.
Pomen sodelovanja
Razprava o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti ni razkrila le strokovnih razhajanj, temveč predvsem potrebo po resničnem sodelovanju med vsemi strokami na področju duševnega zdravja. Psihiatrija, klinična psihologija in psihoterapija so tri samostojna strokovna področja, ki pa morajo delovati komplementarno in povezano, če želimo ljudem nuditi najboljšo možno pomoč.
Vsaka od teh strok prinaša edinstven pogled in orodja za obravnavo duševnega zdravja. Psihiatrija s farmakološkim in medicinskim znanjem, klinična psihologija z diagnostiko in vedenjskimi pristopi, psihoterapija pa z globinskim delom na spremembi osebnih vzorcev in odnosov. Le v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju lahko oblikujemo sistem, ki bo odgovoren, varen in dostopen.
Spori, ki spremljajo trenutno zakonodajo, ne smejo zasenčiti resnične nujnosti sprememb in sistemskega napredka. V središču mora ostati človek – posameznik, ki si zasluži kakovostno, celostno in varno obravnavo. Naj bo zakon začetek nečesa boljšega, ne konec sodelovanja.
