Univ.-Prof. Dr. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt
Po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1983) sem se zaposlil na Oddelku za alkoholizem Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Nato sem opravil specializacijo iz psihiatrije, ki sem jo zaključil leta 1991. Med specializacijo sem se deset mesecev izpopolnjeval na Inštitutu Maxa Plancka za psihiatrijo v Münchnu. Tam sem sodeloval pri razvoju diagnostičnih sistemov DSM-III-R in poglavja o duševnih motnjah v MKB-10. Tako sem od blizu spoznal, kako nastajajo psihiatrične diagnoze in kako omejeno lahko zajamejo človekovo izkušnjo.
Sedem let sem delal kot psihiater na sprejemnem zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice Vojnik. Delal sem tudi v ambulanti, kjer sem moral v štirih urah pregledati po trideset in več ljudi. Izkusil sem »tekoči trak« psihiatrije, ki se osredotoča na patologijo, zdravila in profesionalno distanco. Videl sem, da mnogi ljudje v takšnem sistemu postanejo kronično odvisni od bolnišnice in zdravil, namesto da bi razvijali svoje potenciale. Zdravila imajo lahko pomembno vlogo v akutnih krizah. V dolgih obdobjih »vmes« pa ljudje potrebujejo predvsem vpetost v socialno mrežo, psihosocialno oporo in vključenost v skupnost.
Zato sem se že zgodaj vključil v prostovoljsko delo v društvu ODMEV, ki je organiziralo socioterapevtske tabore in skupnostno podporo za otroke, mladostnike in odrasle s psihosocialnimi stiskami ter psihiatrične paciente. Sodeloval sem tudi z organizacijami – kot so ŠENT, Ozara in Altra – pri razvoju stalne skupnostne skrbi za ljudi s psihiatričnimi diagnozami. Te izkušnje so me prepričale, da se človek v avtentičnih, eksistencialno bogatih odnosih lahko pokaže povsem drugače kot v psihiatrični dokumentaciji. Danes podpiram skupnostne pristope, kot sta Slišanje glasov in Odprti dialog, ki v središče postavljajo človekovo socialno mrežo, takojšnjo in nepretrgano psihosocialno pomoč ter dialog namesto pretirane uporabe psihiatričnih diagnoz in prekomerne medikalizacije duševnega zdravja.
Vzporedno sem se izobraževal iz sistemske psihoterapije, najprej v Šoli kibernetike psihoterapije pri Grahamu Barnesu v Zagrebu, nato pri Nemškem združenju za družinsko terapijo. Štirinajst let sem poučeval na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Bil sem predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in se od leta 2004 zavzemal za zakonsko ureditev psihoterapije kot samostojnega poklica. Sem direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda in univerzitetni profesor. Leta 2025 sem doktoriral iz psihoterapevtske znanosti.
Verjamem, da duševne stiske niso le »motnje«, ki jih je treba pomiriti z zdravili. So predvsem smiselni odzivi na življenjske okoliščine, travme in odnose, ki jih je treba razumeti in sočutiti, da bi pomoč lahko bila uspešna.
Kontakt:
GSM: 041-748-812
E-mail: [email protected]
dr. Zoltan Pap, psihoanalitični psihoterapevt
Zanimanje za skrivnosti človeške duševnosti sem začutil že na začetku svoje strokovne poti, ki sem jo začel na Oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Kmalu po začetku službovanja sem se vključil v izobraževanje iz psihoanalitične psihoterapije, saj sem se vse pogosteje spraševal o ozadju duševnih stisk, zaradi katerih ljudje iščejo pomoč.
Psihoterapija je v času mojega formalnega izobraževanja postopoma prerasla v poseben življenjski nazor, medtem ko klinično delo s klienti razumem kot proces postopnega spoznavanja in sprejemanja samega sebe, tako svetlih kot tudi senčnih vidikov osebnosti. Sočasno delo na psihiatričnem in psihoterapevtskem področju me je utrdilo v prepričanju, da je človeka ter njegovo duševno stisko treba dojemati celostno – ne zgolj skozi prizmo medicinskega pojmovanja duševnih težav, temveč tudi ob hkratnem upoštevanju človekove življenjske zgodbe, medosebnih odnosov in specifičnega doživljanja sveta. Zato si prizadevam, da obvladovanje različnih oblik duševnih stisk ne bi bilo usmerjeno zgolj v odpravljanje simptomov, temveč tudi v ustvarjanje takšnega terapevtskega odnosa, v katerem je posameznik lahko slišan, razumljen in sprejet. Verjamem, da prav takšen odnos omogoča postopno razumevanje lastnih stisk, razvoj novih načinov soočanja z njimi ter odkrivanje notranjih virov moči.
Po zaključenem izobraževanju sem pridobil mednarodni certifikat iz psihoanalitične psihoterapije organizacije European Confederation of Psychoanalytic Psychotherapies (ECPP), v naslednjih letih pa še Slovensko diplomo iz psihoterapije in Evropsko diplomo iz psihoterapije. Po zaključenem psihoterapevtskem izobraževanju sem svoje znanje dodatno nadgradil tudi v okviru doktorskega študija.
Ob kontinuiranem strokovnem razvoju in izpopolnjevanju spoznavam, da mi moje strokovno področje lahko ponudi le delne odgovore na vprašanja, ki me zanimajo. Zato nova spoznanja črpam tudi s področij, kot sta filozofija in umetnost, kar ustvarja stičišče mojega strokovnega in zasebnega življenja.
V okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse izvajam individualno psihoterapijo za odrasle in mladostnike oziroma posameznike, ki so se pripravljeni podati na pot raziskovanja samega sebe.
Moje psihoterapevtsko delo je redno supervizirano pri dveh neodvisnih supervizorjih ter poteka v skladu z načeli Etičnega kodeksa Evropske konfederacije psihoanalitičnih psihoterapij (ECPP) in Etičnega kodeksa Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP).
Kontakt:
GSM: 041-210-128
E-mail: [email protected]
Spletna stran: www.psihoanaliticna-ordinacija.si