{"id":865,"date":"2026-11-19T12:37:00","date_gmt":"2026-11-19T12:37:00","guid":{"rendered":"https:\/\/madinslovenia.org\/?p=865"},"modified":"2026-11-19T12:52:49","modified_gmt":"2026-11-19T12:52:49","slug":"vrstniska-podpora-v-dusevnem-zdravju-ima-kljucno-vlogo-v-okrevanju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/madinslovenia.org\/?p=865","title":{"rendered":"Vrstni\u0161ka podpora v du\u0161evnem zdravju ima klju\u010dno vlogo v okrevanju"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Spodnje besedilo s sliko sem danes poslala pripadnikom skupnosti Mad in the World, s katerimi sem septembra pre\u017eivela pet \u010dudovitih dni na filmskem festivalu z naslovom \u00bbRethinking mental health\u00ab v Lillehammerju na Norve\u0161kem.<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pozdravljeni, dragi prijatelji. Rada bi z vami delila svoje trenutno po\u010dutje glede na\u0161ega \u010dudovitega dru\u017eenja na Norve\u0161kem in dogodkov, ki so sledili po njem.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Na\u0161ih pet skupnih dni na Norve\u0161kem je bilo zame iskreno nepozabnih, zgodbe nekaterih od vas, ki sem vas imela prilo\u017enost osebno spoznati, sem do\u017eivela v globino. Za\u010dutila sem bole\u010dino mnogih od vas in moje do\u017eivljanje tekom festivala se je stopnjevalo v intenzivnosti. Na poti domov sem Niki rekla, da imam ob\u010dutek, da sem vsepovsod, in resni\u010dno sem se tako po\u010dutila &#8211; kot da je del\u010dek mene potoval na vse konce sveta skupaj z vami, ki ste se razselili nazaj v svoje doma\u010de de\u017eele&#8230;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Maja letos sem prenehala z jemanjem antipsihotika. \u017de prej sem nekaj let postopno opu\u0161\u010dala dozo, maja pa potem pre\u0161la iz 1,5 mg na nulo. Poletni meseci so izgledali zelo obetavno, mislila sem, da sem na konju. Moj \u017eelja po bivanju brez psihiatri\u010dnih zdravil je prisotna vse od za\u010detka jemanja leta 2013 in nikoli ni usahnila.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Poletje je sicer minilo v znamenju ve\u010djih nihanj, sploh \u010de vpra\u0161amo mojega mo\u017ea; imela sem ni\u017eji prag tolerance, a je bilo vse obvladljivo. Dnevi na Norve\u0161kem pa so bili zares intenzivni in ob prihodu domov je bil moj mo\u017e zaskrbljen zame, ker je bil z mano leta 2018, ko sem imela zadnjo epizodo psihoze. Odlo\u010dila sem se, da grem v psihiatri\u010dno bolnico, sama, ker je mo\u017e moral poskrbeti za najino 5-letno h\u010derko.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tja sem \u0161la z namenom, da za\u0161\u010ditim svojega mo\u017ea in h\u010derko, pa tudi zato, da sklenem neke vrste premirje s psihiatrijo. Te\u017eko mi je bilo na festivalu poslu\u0161ati, kako je psihiatrija slaba, kako dela vse narobe&#8230; \u0161e posebej, ko sem sedela skupaj z \u017ee napol upokojenim psihiatrom iz ZDA, ki mi je predstavil svojo kariero, skozi katero se je vse \u017eivljenje trudil, da bi njegova obravnava ostala eti\u010dna. Predstavila sem ga Bobu in jima zastavila vpra\u0161anje, kaj naj bi potem delali vsi ti psihiatri, \u010de ne to, kar delajo zdaj? In Bob je rekel, vpra\u0161ajmo njih. Tu se je debata zaklju\u010dila.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Ob odlo\u010ditvi za odhod v bolnico sem torej imela v ozadju ti dve ideji &#8211; za\u0161\u010dita mojih dragih in premirje. A ideja o premirju je kar kmalu zamrla, ker sem \u017ee v re\u0161evalnem vozilu (ki sem si ga uredila tako, da rekla, da imam suicidalne misli, ker sem vedela, da me brez tega ne bodo peljali oni, ampak me bo moral peljati mo\u017e, ki pa je moral poskrbeti za h\u010derko) do\u017eivela neprimerno obravnavo zdravstvenega tehnika, ki je za\u010del kljub informaciji o moji domnevni suicidalnosti scrollati po telefonu. V sprejemni ambulanti psihiatri\u010dne bolnice so ob mojem prihodu ukvarjali s sr\u0161enom, ki so ga morali prej ubiti, preden so sprejeli mene. Potem pa je pri\u0161la sprejemna psihiatrinja, ki me \u0161e pogledala ni, ko je pri\u0161la, ko sem se usedla pred njo, pa je za\u010dela z vpra\u0161anji &#8220;po protokolu&#8221;.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Njen odnos sem do\u017eivela kot zelo nespo\u0161tljiv in neoseben in moj za\u010detek bivanja v psihiatri\u010dni bolnici se je zaklju\u010dil tako, da je poklicala sedem ljudi, ki so me prisilno hospitalizirali. Podrobnosti o njihovem ravnanju ne bom podrobno opisovala, ker so zame \u0161e vedno preve\u010d bole\u010de, jih pa vsak od vas, ki je kdaj \u017ee bil prisilno hospitaliziran, predobro pozna. Si predstavljate, kaj je to zame pomenilo po ogledu filma Recovery Channel na Norve\u0161kem, po kriku gospe v kinodvorani, po ogledu njenega obraza, ki je podo\u017eivel medicinsko posilstvo iz prizora v filmu?<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Prvi\u010d v \u017eivljenju so me privezali s pasovi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V bolnici sem bila tri dni, moj mo\u017e je poskrbel za to, da nisem bila dlje. Sedaj sploh ne morem iti tja, s psihiatrinjo, ki jo zaenkrat \u0161e cenim, se sli\u0161im po telefonu. Po treh dneh sem mislila, da bom lahko normalno \u017eivela naprej, vrnila sem se v slu\u017ebo, opravljala vsakodnevne obveznosti, dru\u017einske in slu\u017ebene&#8230; in po enem mesecu ugotovila, da tako ne gre. Tako mo\u010dne stvari, kot so se zgodile na Norve\u0161kem in potem v bolnici, bom prej ali slej morala postaviti na svoje mesto. Moram jim najti primerno mesto. Moram poiskati mesto za vse to. In dokler nisem \u0161la v bolni\u0161ki stale\u017e, sem v okviru svoje slu\u017ebe vzpostavljala pristop Odprti dialog v slovenskem prostoru. Iskala ljudi, ki bi se usposobili na facilitiranje odprtega dialoga, da bi ga izvajali skupaj z mano, ki sem usposabljanje zaklju\u010dila letos februarja. Kot mnogi os vas veste, sem po poklicu psihologinja.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In ko so me v bolnici pripasali in pustili samo, sem zakri\u010dala, \u010de so \u017ee kdaj sli\u0161ali za Odprti dialog.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Pred bolni\u0161kim stale\u017eem sem poskusila navezati stik z vsemi psihiatri\u010dnimi bolnicami v Sloveniji. Z vsemi centri za socialno delo. Z nevladnimi organizacijami, v katerih delajo vrstni\u0161ki podporni delavci, da bi se kdo od zaposlenih v teh organizacijah udele\u017eil traininga iz open dialogue. Ni mi uspelo najti niti enega \u010dloveka, ki bi se udele\u017eil traininga, ki bi mi pomagal za\u010deli uvajati bolj human pristop kot je bil ta, ki ga je bil dele\u017een nekdo v filmu Recovery channel, ki ga je bila dele\u017ena kratkolasa gospa, ki je kriknila tekom filma in zdramila celo kinodvorano; ki sem ga bila dele\u017ena jaz, ko sem \u0161la sklenit premirje&#8230;<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Nekaj tednov po filmskem festivalu sva z Niko imeli namen predstaviti filmski festival v Ljubljani, a smo dogodek odpovedali, po\u010dutila sem se zelo slabo. Namesto tega smo organizirali neke vrste sre\u010danje odprtega dialoga z mojim mo\u017eem, Niko, mojo psihoterapevtko in psihiatrom&#8230; Ni bilo facilitirano po pravilih, ker nih\u010de od prisotnih (razen mene, ki sem bila v vlogi \u00bbperson of concern\u00ab) ni imel opravljenega traininga za izvajanje pristopa open dialogue&#8230; a je bilo vseeno zelo blagodejno.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In potem se je zgodila \u0161e smrt trenerja v psihiatri\u010dni bolnici v Zagrebu&#8230; Nih\u010de od mojih doma\u010dih ni zmogel ohraniti svoje pozornosti na tej novici. Prijateljica mi je poslala posnetek, ob ogledu katerega sem se za\u010dela tresti in ga nisem mogla gledati do konca.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">In ravno danes sem prejela tudi obvestilo iz centra za socialno delo, s katerim smo bili tik pred tem, da eno svojo zaposleno po\u0161iljajo na open dialogue training in da za\u010dnemo sodelovati, da so si premislili. Da nimajo sredstev in naj se obrnem drugam.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sedaj sem na bolni\u0161kem stale\u017eu, ume\u0161\u010dam svoje misli, ob\u010dutke, izku\u0161nje, spomine&#8230; predvsem odlagam, \u010desar ne potrebujem. Zato bom zelo vesela klica vsakega od vas, predvsem med 8 in 14 uro po srednjeevropskem \u010dasu, ker je ta \u010das v \u0161oli moja h\u010di in imam takrat \u010das za prej omenjeno ume\u0161\u010danje in odlaganje. Verjamem, da bi lahko v dru\u017ebi (pa tudi \u010de samo telefonski) katerega od vas to naredila \u0161e bolj zadovoljujo\u010de kot to po\u010dnem zdaj. Tako da bom vesela vsakega klica, \u0161e bolj pa obiska, \u010de se mogo\u010de kdo od vas mudi blizu Slovenije.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">\u0160e enkrat hvala za nepozabno izku\u0161njo na Norve\u0161kem in topel pozdrav iz srca Evrope. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sa\u0161a<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Spodnje besedilo s sliko sem danes poslala pripadnikom skupnosti Mad in the World, s katerimi sem septembra pre\u017eivela pet \u010dudovitih dni na filmskem festivalu z naslovom \u00bbRethinking mental health\u00ab v Lillehammerju na Norve\u0161kem. Pozdravljeni, dragi prijatelji. Rada bi z vami delila svoje trenutno po\u010dutje glede na\u0161ega \u010dudovitega dru\u017eenja na Norve\u0161kem in dogodkov, ki so sledili [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":866,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-865","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-razmisljanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/865","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=865"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/865\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":870,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/865\/revisions\/870"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/866"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=865"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=865"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=865"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}