{"id":666,"date":"2025-11-07T15:30:54","date_gmt":"2025-11-07T15:30:54","guid":{"rendered":"https:\/\/madinslovenia.org\/?p=666"},"modified":"2025-11-07T16:02:27","modified_gmt":"2025-11-07T16:02:27","slug":"kontekst-danasnje-medicine-in-psihiatrije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/madinslovenia.org\/?p=666","title":{"rendered":"Kontekst dana\u0161nje medicine in psihiatrije"},"content":{"rendered":"\n
\u2026ki je dokaj nazorno prikazan v uvodni besedi v knjigo \u00bbMedicina je padla na glavo\u00ab[1]<\/sup><\/a> <\/h6>\n\n\n\n
Avgusta leta 2018 se je v Helsinkih odvijal simpozij z naslovom\u00a0Too much medicine<\/em>.<\/a> Predavatelji so bili profesorji medicine, farmacije ter novinarji s podro\u010dja zdravstva. Nekaj naslovov predavanj:\u00a0<\/h6>\n\n\n\n
–  Secret scandals: How political influence keeps doctors and surgeons from knowing the truth about the drugs they prescribe and the devices they implant <\/em>(Tajni \u0161kandali: Kako politika dr\u017ei zdravnike in kirurge stran od poznavanja resnice o zdravilih, ki jih predpisujejo in pripomo\u010dkov, ki jih vgrajujejo), <\/h6>\n\n\n\n
– How to help clinicians avoid being misled<\/em> (Kako pomagati zdravnikom, da niso zavedeni), <\/h6>\n\n\n\n
– Allowing disease awareness campaigns to fuel overdiagnosis <\/em>(Kampanje za ozave\u0161\u010danje o bolezni kot gorivo, ki poganja prekomerno diagnosticiranje), <\/h6>\n\n\n\n
– Too much screening means too much medicine <\/em>(Preve\u010d pregledov pomeni preve\u010d medicinskih intervencij), <\/h6>\n\n\n\n
– The role of fear in overdiagnosis <\/em>(Vloga strahu pri prekomernem diagnosticiranju).  <\/h6>\n\n\n\n
To je samo nekaj naslovov. <\/h6>\n\n\n\n

Na to temo je bilo napisanih tudi ogromno knjig (glej literaturo na koncu prispevka). Ta je prva s tega podro\u010dja v Sloveniji.\u00a0Knjiga najprej opi\u0161e naj\u0161ir\u0161i kontekst, znotraj katerega deluje zdravstvena industrija. Kajti le tako je smiselno se lotiti preu\u010devanja te nenavadne zgodbe. A nenavadna se bo mogo\u010de zdela tistim, ki v znanost \u0161e verjamejo, znanost, ki naj bi predstavljala temelje kakr\u0161negakoli medicinskega ali farmacevtskega udejstvovanja. <\/p>\n\n\n\n

Ta znanost predstavlja redukcionisti\u010dni pristop k problemu in gradi njegove znanstvene temelje. Komplementarna empiri\u010dna metoda to teorijo potem potrdi kot veljavno ali pa jo ovr\u017ee. In na prvem mestu so za nastalo zme\u0161njavo krivi nekateri (nekriti\u010dni) znanstveniki (na vodilnih polo\u017eajih), saj mnogo postopkov ne vzdr\u017ei niti redukcionisti\u010dnega pogleda, kot se vidi na primeru v knjigi opisanih antidepresivov. Ti znanstveniki so dopustili, kot pravi DeAngelisova\u00a0(\u00bbVpliv, ki ga ima dobi\u010dka \u017eeljna farmacevtska industrija na kakr\u0161enkoli vidik medicine \u2026je tako nesrame\u017eljivo odkrit, da bi morali biti\u00a0gluhi, omejeni in slepi,\u00a0<\/em>da tega ne bi opazili. Dopustili smo jim, da so prevzeli nadzor in za to je kriva celotna medicinska skupnost.\u00ab), da je farmacevtski kapital pokupil njihova na\u010dela in sedaj z njimi neovirano trguje. <\/p>\n\n\n\n

Takih znanstvenikov, kakr\u0161ne si je zamislil Stanley Kubrick, ki v leta 1968 posnetem filmu med zajtrkom zrejo v tabli\u010dni ra\u010dunalnik ali znanstvenikov, ki so v tistem \u010dasu, ko \u0161e ni bilo interneta, z \u201crehn\u0161ibri\u201d (analogno ra\u010dunalo, ravnilo z drsnikom v sredini, v prvi polovici 70′ so jih za\u010deli izpodrivati \u017eepni kalkulatorji) v rokah izra\u010dunali, kako bodo pripeljali \u010dloveka na Mesec ali kasneje re\u0161ili posadko Apolla 13, je v znanosti vse manj, raje se umaknejo. Taki znanstveniki ne bi dopustili, da na podlagi neponovljivih ali neprepri\u010dljivih eksperimentov industrija izdeluje tablete, ki populaciji prinesejo zgolj statisti\u010dno, in ne klini\u010dno zaznavne izbolj\u0161ave ali v\u010dasih celo ve\u010d \u0161kode kot koristi. Kar je razumljivo, saj jih lahko ovr\u017ee \u017ee redukcionisti\u010den, kaj \u0161ele empiri\u010dni pristop. <\/p>\n\n\n\n

Vendar industriji te tablete kljub temu navr\u017eejo letno na desetine milijard prihodka. Ob takih znanstvenikih ne bi bilo ve\u010d kot polovica izsledkov s podro\u010dja biomedicinskih raziskav neponovljivih, kot to opisuje Vinayak K. Prasad v knjigi\u00a0Ending Medical Reversal<\/em>\u00a0(JHU Press, 2015). Taki znanstveniki ne bi dopustili, da rezultatov raziskav, ki ne ustrezajo kapitalu, se ne objavi in se jih enostavno skrije v omaro. Zagnali bi vik in krik. A v to omaro se da pogledati. To omogo\u010da\u00a0Freedom of Information Act.\u00a0<\/em>Irwing Kirsch, ekspert za placebo na Harvardu, je tja pogledal in ugotovil, da psihiatri\u010dnih zdravil ni smiselno jemati. Pred tem je vanje verjel. Kajti \u0161e tista statisti\u010dno zaznavna izbolj\u0161ava, ki jo ta zdravila prinesejo, izgine, ko pogledamo v to omaro, polno neobjavljenih rezultatov. <\/p>\n\n\n\n

Zato so Ben Goldacre, British Medical Journal, Cochrane Collaboration, James Lind Initiative, PLOS, Sense about Science in Centre for Evidence-based Medicine ustanovili spletno stran\u00a0alltrials.net<\/a><\/em>, kjer se posve\u010dajo tem te\u017eavam.\u00a0Podobni strani sta \u0161e\u00a0madinamerica.com<\/a><\/em>\u00a0ali pa\u00a0rxisk.org<\/a>.<\/em>\u00a0Danes pogosto ne moremo govoriti o\u00a0Centre for Evidence-based Medicine<\/a>\u00a0<\/em>(na dokazih temelje\u010da medicina), pa\u010d pa o\u00a0Centre for Evidence-biased Medicine<\/a>\u00a0<\/em>(medicina, ki je pristranska do dokazov).<\/em>\u00a0Kajti le ob takih centrih se lahko kaj takega razraste. Ve\u010dina znanstvenikov v takih centrih je karieristov in ve\u010dina je tako potopljena v podrobnosti svojega dela, da sploh ne pridejo do sape, da bi zastali in pogledali okoli sebe in tako zaznali gozd, v katerem se nahajajo, in ne zgolj posamezna drevesa.\u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n

A pozitivna plat te medalje je ta, da znanost, ki intenzivno raziskuje to podro\u010dje, kljub vsemu prinese mnogo koristnih informacij, vmesnih rezultatov, tudi \u010de raziskave potekajo v napa\u010dno smer. <\/h6>\n\n\n\n
\u201cZame je intelektualec nekdo, ki je zvest politi\u010dni in dru\u017ebeni skupnosti, vendar ji nenehno ugovarja,\u201d je dejal Jean Paul Sartre. <\/h6>\n\n\n\n

Enako bi se morali zdravniki, ki nedvomno spadajo v to kategorijo, nenehno spra\u0161evati o splo\u0161no sprejetih doktrinah in jim ugovarjati, \u017ee \u010de zgolj slutijo, da niso optimalne.\u00a0Kaj lahko\u00a0\u00a0zdravnik pri sebi naredi, da vse nepotrebne ali celo \u0161kodljive vzor(c)e, ki mu jih predstavljajo ute\u010dene doktrine in zdravila, ki mu jih ponujajo farmacevti, prese\u017ee ali zavrne ter spozna, da so napa\u010dni? Kako naj to dose\u017ee, \u010de pa je bil \u017ee od vsega za\u010detka \u2013 med \u0161tudijem \u2013 obilno natovorjen s podrobnostmi redukcionisti\u010dnega pristopa k \u0161tudiju, ko za poglede z drugega zornega kota enostavno ni \u010dasa?\u00a0O tem ozave\u0161\u010den zdravnik bo premislil, preden bo napisal recept za mentalno te\u017eavo. A kak\u0161no oceno bo pa splo\u0161ni zdravnik ali tudi psihiater imel pri pacientih, ko za svoje te\u017eave ne bo dobil recepta za \u017eeleno zdravilo? <\/p>\n\n\n\n

V najnovej\u0161i enciklopediji o psihiatri\u010dnih motnjah DSM-V (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders), ni naveden noben biolo\u0161ki znak, ki bi bil zna\u010dilen za shizofrenijo. Ni naveden niti pri depresiji. Pa vendar pacienti s temi motnjami zapu\u0161\u010dajo ordinacije z receptom za zdravila, ki vplivajo na biologijo mo\u017eganov.\u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Ne da bi kdorkoli vedel, kaj je s to biologijo sploh narobe.  <\/h6>\n\n\n\n
Odsotnost bole\u010dine, fizi\u010dne ali du\u0161evne, kaj \u0161ele trpljenja in obvezen nasme\u0161ek je maska, ki prekriva vseh nekaj milijard (2,4 milijarde konec leta 2018) slik lastnikov facebook<\/em> profilov. Hedonisti\u010dni imperativ, nujnost, da \u017eivimo \u010dim bolj udobno, brez te\u017eav in obdani s \u010dim obilnej\u0161o materialno fasado, je tista (quick fix) ideologija, ki nam danes dolo\u010da \u017eivljenjski stil. Odsotnost tegob je namre\u010d v interesu kapitala. Tudi zdravstvenega. Tako to gre<\/em>, bi dejal Kurt Vonnegut.  <\/h6>\n\n\n\n

Ta knjiga ne obravnava dru\u017ebene klime, ki vodi v panmedikalizacijo in nudenje zdravstvenih storitev za primere, ob katerih smo v\u010dasih samo zamahnili z roko. Pojasnjuje nekaj mehanizmov, s katerimi zaprisega dobi\u010dku in gospodarski rasti uni\u010duje tudi zdravstvo. <\/p>\n\n\n\n

Razumevanje dru\u017ebenih tokov bi razjasnilo marsikatere probleme dana\u0161njega \u010dasa, tudi zdravstvene, in \u010de bi ljudje o njih razmi\u0161ljali in jih razumeli, ta knjiga ne bi bila potrebna. Knjiga govori o mehanizmih, ki npr. neu\u010dinkovit antidepresiv ali kak drugi psihofarmak neopa\u017eeno pripelje mimo strogih, brezkompromisnih pogledov (?) znanstvenikov zdravnikov, farmacevtov, biokemikov, biologov na tr\u017ei\u0161\u010de in kako se ga da pod pretvezo korigiranja nikoli dokazanih kemi\u010dnih neravnovesij v mo\u017eganih uspe\u0161no prodajati \u017ee ve\u010d desetletij. <\/p>\n\n\n\n

Razumevanje teh preprostih in z bazi\u010dnim naravoslovnim znanjem nesoglasnih dogajanj zahteva razumevanje psihosocialnega konteksta, v katerem se zdravstvo nahaja. Postopki v medicini in farmaciji namre\u010d vedno pogosteje postanejo razumljivi \u0161ele, ko (\u010de) jih postavimo v ta kontekst. O tem je govora v prvem delu. Najprej je opisan vpliv izobrazbe in socialnega statusa na zdravje ljudi. Izobrazba in socialno-ekonomski polo\u017eaj posameznika dolo\u010data strugo, po kateri se pretaka reka. Velika razlika v teh parametrih pomeni hiter, razdiralen in neukrotljiv tok reke. Majhne razlike pomenijo umirjen pretok. Velika razlika v izobrazbi in socialno-ekonomskem polo\u017eaju je generator mnogih te\u017eav du\u0161evnega razpolo\u017eenja kot tudi te\u017eav s samim telesom. Posledica je debelost, kajenje, slabo zdravje ustne votline, visoka sladkor ter holesterol v krvi. Vse to odseva na\u0161 polo\u017eaj v dru\u017ebi. Ne boli nizek polo\u017eaj, boli razlika. A kmalu bo tudi to verjetno postalo irelevantno. Premo\u017enej\u0161i posamezniki si bodo omislili zase in za svoje potomstvo genetske in nanotehnolo\u0161ke re\u0161itve, ki jim bodo bistveno podalj\u0161ale \u017eivljenja in pove\u010dale umski domet. Pojavile se bodo biolo\u0161ke kaste, mo\u017eno je, da se bo ponovila zgodba iz paleoliti\u010dne Evrope pred 40.000 leti, ko je\u00a0Homo sapiens<\/em>\u00a0po nekaj tiso\u010d letih skupnega bivanja z obli\u010dja Zemlje izrinil neandertalce. <\/p>\n\n\n\n

In \u010de dana\u0161nji algoritmi brez te\u017eav nadomestijo, ponovijo Chopina, Mozarta, Bacha tako da \u0161e glasbeni poznavalci ne lo\u010dijo med originalno Bachovo sonato in umetno, ki jo je sestavil ra\u010dunalni\u0161ki algoritem (David Cope z\u00a0Experiments in Musical Intelligence<\/em>), si ni te\u017eko predstavljati zdravnike (in farmacevte) v zelo bli\u017enji prihodnosti: to bodo nezmotljivi algoritmi, ki bodo razpolagali z\u00a0vsem<\/em>\u00a0znanjem. Tako razpreda Yuval Harari v knjigi\u00a0Homo deus \u2013 kratka zgodovina prihodnosti<\/em>. A klju\u010dno vpra\u0161anje se tu glasi:\u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Kdo in kako pa bo sestavil te algoritme? <\/p>\n\n\n\n

Temeljno biologijo in biokemijo \u017eiv\u010dnih celic, komunikacijo med njimi in kako z zdravili pose\u017eemo v to komunikacijo, bomo raziskali v drugem poglavju.\u00a0Ta je nekoliko bolj strokoven, vendar le na nekaj mestih, govori pa o mehanizmih nastanka doktrine, ki omogo\u010da tako \u0161iroko, pre\u0161iroko, uporabo psihiatri\u010dnih zdravil. Poudariti je treba, da na podobne scenarije naletimo tudi pri drugih zdravilih, npr. takih za zni\u017eevanje koncentracije holesterola v krvi.\u00a0Sledi opis postopkov, ki pripeljejo novo zdravilo na police lekarn: o dvojno slepih poskusih testiranj in manevrih, ki jih uporabljajo farmacevtske tovarne, da se zdravilo prika\u017ee v \u010dim lep\u0161i lu\u010di. <\/p>\n\n\n\n

Govora bo seveda tudi o tako vseprisotnem in \u010dude\u017enem placebo u\u010dinku, ki nemogo\u010da dogajanja v organizmu naredi za mogo\u010da. Nato bo govora o zvija\u010dah, s katerimi preslepimo mno\u017eice. Pred njimi \u017eal niso imuni tudi znanstveniki, ki potem razmi\u0161ljajo tako, kot ho\u010dejo proizvajalci zdravil.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Tretji del knjige prina\u0161a re\u0161itve. Kako omejiti ali prenehati jemati ta zdravila, kar lahko v najslab\u0161em primeru traja tudi leta. Zgodi se lahko, da prej\u0161nje stanje ne bo nikoli povrnjeno, kajti \u0161koda, ki jo nekatera zdravila pustijo za sabo, je pri nekaterih tudi nepopravljiva. \u010ce to ni bilo potrebno, je nedopustno. Govori tudi o univerzitetni psihiatri\u010dni kliniki na severu Norve\u0161ke v kraju Tr\u00f8mso, kjer se pacienti lahko zdravijo brez zdravil ter o Danski, kjer le \u0161e psihiatri, splo\u0161ni zdravniki pa ne ve\u010d, lahko antidepresive predpisujejo najstnikom. To je upanje v bolj\u0161o prihodnost. Podanih je nekaj primerov psihofarmakov, tistih, ki se po podatkih Nacionalnega In\u0161tituta za Javno Zdravje (dostopno na nijz.si<\/a>) v Sloveniji najve\u010d jemljejo. Prikazano je, kako se jih varno, brez prekinitvenih simptomov ali s kolikor se da milimi te\u017eavami, znebite in v \u010dim ve\u010dji meri popravite \u0161kodo, ki so jo pustili za sabo. Poi\u0161\u010dite zdravnika, ki vam bo pri tem pomagal. <\/h6>\n\n\n\n

Knjiga je dovolj strokovna, da se med branjem ne bodo dolgo\u010dasili niti farmacevti niti zdravniki, sploh pa ne \u0161tudenti medicine in farmacije in hkrati dovolj poljudna, da jo bodo lahko prebirali tudi tisti, ki nimajo medicinskega znanja, \u0161e zlasti pa tisti, ki niso prepri\u010dani, da tablete \u0161e rabijo in jih \u017eelijo prenehati jemati.  <\/p>\n\n\n\n

Knjige: Navedenih je le nekaj izmed mno\u017eice knjig in spletnih naslovov, ki odtstirajo pogled na neutemeljene postopke v zdravstvu: <\/h6>\n\n\n\n
Hans Weiss: Medicina v prime\u017eu podkupnin\u00a0<\/h6>\n\n\n\n
Simon Sing: Zdravilo ali slepilo <\/h6>\n\n\n\n
Marcia Angell: Resnica o farmacevtskih podjetjih <\/h6>\n\n\n\n
Ray Moynihan: Kro\u0161njarji z boleznijo <\/h6>\n\n\n\n
Bert Ehgartner: Bili ste zdravi, dokler niste \u0161li k zdravniku  <\/h6>\n\n\n\n
Ben Goldacre: Slaba Znanost <\/h6>\n\n\n\n
Ben Goldacre: Bad Pharma <\/h6>\n\n\n\n
Ben Goldacre: Do statins work? <\/h6>\n\n\n\n
Tomas Szasz: Kraja \u010dloveka <\/h6>\n\n\n\n
David Healey: Pharmageddon <\/h6>\n\n\n\n
David Healey: Psychiatric Drugs Explained<\/a> <\/h5>\n\n\n\n
David Healey: The Antidepressant Era<\/a> <\/h5>\n\n\n\n
David Healey: Let Them Eat Prozac: The Unhealthy Relationship Between the Pharmaceutical Industry and Depression (Medicine, Culture, and History)<\/a> <\/h5>\n\n\n\n
Terry Lynch: Depression delusion <\/h6>\n\n\n\n
Vinay Prasad: Ending medical reversal  <\/h6>\n\n\n\n
Irwing Kirsch: The Emperor’s New Drugs: Exploding the Antidepressant Myth                                                                           <\/a> <\/h6>\n\n\n\n
Robert Whitaker: Anatomy of an Epidemic: Magic Bullets, Psychiatric Drugs, and the Astonishing Rise of Mental Illness in America<\/a> <\/h6>\n\n\n\n
Robert Whitaker: Psychiatry Under the Influence: Institutional Corruption, Social Injury, and Prescriptions for Reform<\/a> ter Pogubnost Kemopsihiatrije <\/h6>\n\n\n\n
Robert Whitaker: Mad in America: Bad Science, Bad Medicine, and the Enduring Mistreatment of the Mentally Ill<\/a> <\/h6>\n\n\n\n

Peter Gotzsche: Smrtonosna medicina ter Smrtonosna psihiatrija <\/p>\n\n\n\n

Charney & Nestler’s Neurobiology of Mental Illness, 5th edition, Oxford 2018 <\/p>\n\n\n\n

The Emperor’s New Drugs: Exploding the Antidepressant Myth                                                                           <\/a> <\/h6>\n\n\n\n
\n\n\n\n

[1]<\/sup><\/a> Makovec Toma\u017e, Medicina je padla na glavo, Zalo\u017eba Bu\u010da, 2019 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u2026ki je dokaj nazorno prikazan v uvodni besedi v knjigo \u00bbMedicina je padla na glavo\u00ab[1]  Avgusta leta 2018 se je v Helsinkih odvijal simpozij z naslovom\u00a0Too much medicine. Predavatelji so bili profesorji medicine, farmacije ter novinarji s podro\u010dja zdravstva. Nekaj naslovov predavanj:\u00a0 –  Secret scandals: How political influence keeps doctors and surgeons from knowing the truth […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":137,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-666","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-povzetki"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/666","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=666"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/666\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":667,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/666\/revisions\/667"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/137"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=666"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=666"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=666"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}