{"id":448,"date":"2025-04-16T12:04:40","date_gmt":"2025-04-16T12:04:40","guid":{"rendered":"https:\/\/madinslovenia.org\/?p=448"},"modified":"2025-04-24T04:24:27","modified_gmt":"2025-04-24T04:24:27","slug":"pomen-sodelovanja-med-strokovnjaki-na-podrocju-dusevnega-zdravja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/madinslovenia.org\/?p=448","title":{"rendered":"Pomen sodelovanja med strokovnjaki na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja"},"content":{"rendered":"\n

Podro\u010dje psihoterapije je trenutno neregulirano \u2013 na zakon o psihoterapevtski dejavnosti \u010dakamo \u017ee (pre)dolgo \u010dasa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V Sloveniji podro\u010dje psihoterapije \u0161e vedno ni sistemsko urejeno, kar povzro\u010da \u0161tevilne te\u017eave na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja. Kljub temu, da gre za dejavnost, ki lahko bistveno pripomore k izbolj\u0161anju du\u0161evnega zdravja, \u0161e vedno ne obstaja zakon, ki bi dolo\u010dal jasne standarde za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti, pogoje za izobra\u017eevanje, nadzor in varnost uporabnikov storitev.<\/p>\n\n\n\n

V zadnjih letih so se zvrstile \u0161tevilne pobude za zakonsko ureditev, vendar se vedno znova zatakne pri razlikah v razumevanju vloge psihoterapije ter vpra\u0161anjih strokovnih kompetenc razli\u010dnih profilov strokovnjakov \u2013 psihologov, psihiatrov in psihoterapevtov. Prav zaradi teh razlik postaja jasno, da brez u\u010dinkovitega sodelovanja in spo\u0161tovanja med vsemi vklju\u010denimi podro\u010dji, sistem ne more delovati v dobro ljudi, ki pomo\u010d najbolj potrebujejo.<\/p>\n\n\n\n

Sprejem zakona na vladi \u2013 april 2025<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po letih strokovnih razprav in zakonodajnih neuspehov je aprila 2025 vlada sprejela predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti<\/strong>, s katerim naj bi se podro\u010dje psihoterapije sistemsko uredilo. Zakon predvideva uvedbo registra poklicnih psihoterapevtov, dolo\u010da izobra\u017eevalne standarde in postavlja okvir sodelovanja psihoterapije z drugimi strokami s podro\u010dja du\u0161evnega zdravja. Cilj zakona je pove\u010dati dostopnost psihoterapije, dvigniti njeno kakovost ter zagotoviti ve\u010djo varnost uporabnikov storitev.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Odzivi na zakon<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Odprto pismo specializantov psihiatrije, pedopsihiatrije in klini\u010dne psihologije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na predlog zakona so se odzvali \u0161tevilni strokovnjaki.  Specializanti klini\u010dne psihologije, psihiatrije in pedopsihiatrije <\/strong>so napisali odprto pismo, ki izra\u017ea globoko zaskrbljenost nad nekaterimi vidiki zakona. V pismu so specializanti opozorili na nevarnost, da bi brez jasne strokovne regulacije lahko pri\u0161lo do nestrokovne obravnave oseb z du\u0161evnimi motnjami.<\/p>\n\n\n\n

Poudarjajo, da mora biti vsaka obravnava du\u0161evnih motenj utemeljena na znanstveno preverjenih metodah. Kriti\u010dni so do dogodka, ki sta ga organizirala Univerza Sigmunda Freuda v Ljubljani in Dru\u0161tvo Sli\u0161anje glasov, kjer so bila predstavljena stali\u0161\u010da in prakse, ki po njihovem mnenju nasprotujejo uveljavljenim strokovnim smernicam in ogro\u017eajo varnost pacientov. \u0160e posebej jih skrbi promocija praks brez zdravil in projektov, kot je \u00bbambulanta za opu\u0161\u010danje psihiatri\u010dnih zdravil\u00ab. Opozarjajo, da tak\u0161ni pristopi lahko vodijo v poslab\u0161anje zdravstvenega stanja ter ogro\u017eajo posameznike in njihovo okolico.<\/p>\n\n\n\n

Odziv Univerze Sigmunda Freuda<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Univerza Sigmunda Freuda Ljubljana se je na o\u010ditke odzvala z zavrnitvijo navedb, ki bi lahko kazale na nestrokovno ravnanje. Poudarili so, da dogodek, ki so ga soorganizirali, vodi priznani psihiater in profesor dr. Miran Mo\u017eina<\/strong>, ki v celoti deluje v skladu s svojo zdravstveno in akademsko odgovornostjo.<\/p>\n\n\n\n

V izjavi navajajo, da zakon o psihoterapiji ne pomeni razvrednotenja drugih strok, ampak da gre za nujen korak v smeri ve\u010dje dostopnosti in strokovne ureditve psihoterapije. Po njihovem mnenju je nevarno ohranjati status quo, saj dolge \u010dakalne dobe in pomanjkanje dostopnih oblik pomo\u010di ogro\u017eajo du\u0161evno zdravje \u0161tevilnih ljudi, zlasti otrok in mladostnikov. V ospredje postavljajo pomen interdisciplinarnega sodelovanja, kjer ima psihoterapija svojo vlogo, neodvisno, a v povezavi z drugimi zdravstvenimi in socialnimi strokami.<\/p>\n\n\n\n

Odziv Dru\u0161tva Sli\u0161anje glasov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dru\u0161tvo Sli\u0161anje glasov<\/strong> je v svojem odgovoru poudarilo, da pri svojih dejavnostih nikoli ne svetujejo proti uporabi zdravil ali medicinske pomo\u010di. Njihov cilj je nuditi vrstni\u0161ko podporo<\/strong>, ki temelji na deljenju osebnih izku\u0161enj in spo\u0161tovanju svobodne izbire posameznika. Menijo, da gre za pomembno obliko socialne podpore, ki posameznikom omogo\u010da ob\u010dutek sprejetosti, varnosti in povezanosti.<\/p>\n\n\n\n

Dogodek, ki ga omenjajo specializanti, je bil predstavitev vrstni\u0161ke podpore, ki je v \u0161tevilnih evropskih dr\u017eavah \u017ee priznana kot dopolnilna oblika pomo\u010di. Izvajalka delavnice, Oana-Mihaela Iusco<\/strong>, je izku\u0161ena svetovalka iz Avstrije, ki deluje v okviru uradnih institucij. Po mnenju dru\u0161tva je prav vklju\u010devanje tak\u0161nih praks v \u0161ir\u0161i okvir pomo\u010di del poti k bolj vklju\u010dujo\u010di in celostni obravnavi oseb z du\u0161evnimi te\u017eavami.<\/p>\n\n\n\n

Oddaja \u201cPredlog zakona o psihoterapiji \u2013 kak\u0161ni so argumenti zagovornikov in nasprotnikov?\u201d<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V javnosti je dodatno razpravo odprla tudi oddaja Odmevi<\/strong> (RTV SLO), kjer sta mnenji soo\u010dili zagovornica in nasprotnica zakona. Oddaja je razkrila, kako razdeljena je stroka glede klju\u010dnih pojmov \u2013 kdo je psihoterapevt, kak\u0161ne kompetence mora imeti, ter kak\u0161na je vloga razli\u010dnih strok pri obravnavi du\u0161evnih motenj. Kljub napetostim je bilo v oddaji zaznati tudi \u017eeljo po skupnem dialogu in iskanju kompromisov.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pomen sodelovanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razprava o Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti ni razkrila le strokovnih razhajanj, temve\u010d predvsem potrebo po resni\u010dnem sodelovanju<\/strong> med vsemi strokami na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja. Psihiatrija, klini\u010dna psihologija in psihoterapija so tri samostojna strokovna podro\u010dja<\/strong>, ki pa morajo delovati komplementarno in povezano<\/strong>, \u010de \u017eelimo ljudem nuditi najbolj\u0161o mo\u017eno pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Vsaka od teh strok prina\u0161a edinstven pogled in orodja za obravnavo du\u0161evnega zdravja. Psihiatrija s farmakolo\u0161kim in medicinskim znanjem, klini\u010dna psihologija z diagnostiko in vedenjskimi pristopi, psihoterapija pa z globinskim delom na spremembi osebnih vzorcev in odnosov. Le v medsebojnem spo\u0161tovanju in sodelovanju<\/strong> lahko oblikujemo sistem, ki bo odgovoren, varen in dostopen.<\/p>\n\n\n\n

Spori, ki spremljajo trenutno zakonodajo, ne smejo zasen\u010diti resni\u010dne nujnosti sprememb<\/strong> in sistemskega napredka. V sredi\u0161\u010du mora ostati \u010dlovek \u2013 posameznik, ki si zaslu\u017ei kakovostno, celostno in varno obravnavo. Naj bo zakon za\u010detek ne\u010desa bolj\u0161ega, ne konec sodelovanja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Podro\u010dje psihoterapije je trenutno neregulirano \u2013 na zakon o psihoterapevtski dejavnosti \u010dakamo \u017ee (pre)dolgo \u010dasa V Sloveniji podro\u010dje psihoterapije \u0161e vedno ni sistemsko urejeno, kar povzro\u010da \u0161tevilne te\u017eave na podro\u010dju du\u0161evnega zdravja. Kljub temu, da gre za dejavnost, ki lahko bistveno pripomore k izbolj\u0161anju du\u0161evnega zdravja, \u0161e vedno ne obstaja zakon, ki bi dolo\u010dal jasne […]<\/p>\n","protected":false},"author":21,"featured_media":451,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-448","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-razmisljanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/448","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/21"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=448"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/448\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":452,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/448\/revisions\/452"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/451"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=448"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=448"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=448"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}