{"id":350,"date":"2025-03-15T08:16:48","date_gmt":"2025-03-15T08:16:48","guid":{"rendered":"https:\/\/madinslovenia.org\/?p=350"},"modified":"2025-03-15T08:16:49","modified_gmt":"2025-03-15T08:16:49","slug":"kraljev-govor-zgodba-o-psihoterapiji-in-o-poti-iz-tesnobe-in-depresivnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/madinslovenia.org\/?p=350","title":{"rendered":"KRALJEV GOVOR: zgodba o psihoterapiji in o poti iz tesnobe in depresivnosti"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><em>Leta 2010 je iz\u0161el film Kraljev govor, ob \u010demer je \u010dlan na\u0161e mre\u017ee Miran napisal spodnje razmi\u0161ljanje.<\/em><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kraljev govor, leto\u0161nji oskarjevski prvak, se me je dotaknil osebno, pa tudi profesionalno kot psihoterapevta, saj je to zgodba o psihoterapiji oz. bolj natan\u010dno o zdravilni mo\u010di psihoterapevtskega odnosa. Film je navdihujo\u010d in zato odli\u010dna reklama za psihoterapijo, hkrati pa tudi dober psihoterapevtski pripomo\u010dek, saj sem ogled \u017ee svetoval nekaterim svojim pacientom, na katere je deloval spodbudno. Krepi namre\u010d upanje in vero, da je mo\u017eno najti pot iz tesnobe in depresivnosti, ki danes hromi in bremeni vse ve\u010d ljudi.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Jecljanje je dolgotrajna motnja in zato, kot vse dolgotrajne motnje, odli\u010dno goji\u0161\u010de za tesnobo in depresivnost. Tako vidimo kralja na za\u010detku filma: obupanega nad raznimi poskusi zdravljenja, z ob\u010dutki manjvrednosti in izogibajo\u010dega se situacijam, kjer bi bil lahko s svojo motnjo izpostavljen. Vendar se zaradi svojega polo\u017eaja in odgovornosti, povezanih z njim, izpostavljanju ne more (v celoti) izogniti. To ustvarja bolezenski pritisk, ki ga privede do terapevta. Na za\u010detku je ambivalenten, poln odporov, a terapevt najde dobro zmes so\u010dutja in avtoritete. Po eni strani pristopi \u010dlove\u0161ko toplo, odprto, kot sopotnik, po drugi strani pa kralju jasno sporo\u010di, da v njegovi ordinaciji ne bo mogel igrati vloge kralja. Povabi ga v enakopraven odnos, kjer pa ima terapevt avtoriteto glede metode zdravljenja in izku\u0161nje glede terapevtskega procesa. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Sprva omahljiv se kralj postopno odlo\u010di in sprejme terapevtski dogovor. Tako jima uspe po\u010dasi preiti v delovno fazo terapije, v kateri pride do izraza kraljeva velika motiviranost za terapevtsko spremembo. Vidimo ga, kako vestno izvaja celo vrsto govornih in telesnih vaj. Ob tem se intenzivira \u010dlove\u0161ki odnos med kraljem in terapevtom. Do izraza pridejo bistveni elementi terapevtske alianse, to je psihoterapevtskega delovnega odnosa: imata definiran cilj, h kateremu napredujeta po malih korakih in med njima se razvije mo\u010dna \u010dustvena vez, podobna prijateljstvu. Po sodobnih raziskavah o tem, kaj u\u010dinkuje v psihoterapiji, so se prav ti elementi pokazali kot izjemno pomembni za dober izid psihoterapevtske obravnave ne glede na psihoterapevtski pristop (npr. psihoanaliti\u010dni, sistemski, ge\u0161talt, integrativni itn.). Zato se je zanje uveljavil pojem skupni dejavniki. Presenetljivo pa se je pokazalo, da psihoterapevtske tehnike prispevajo k izidu zelo malo (od 5 do 0 %).<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Terapevt se opravi\u010di<\/strong><br>Prelomni trenutek, ko se razkrije, da gre za zaupen odnos, podoben prijateljstvu, je, ko kralj po o\u010detovi smrti v \u010dustveni krizi nepri\u010dakovano pride k terapevtu izven dogovorjenega termina. Na ganljiv na\u010din prvi\u010d vstopimo v \u010dustveni svet kraljevega otro\u0161tva, v katerem sta bila star\u0161a od otrok \u010dustveno oddaljena, nedostopna, pogosto poni\u017eujo\u010da in so bile glavne figure za razvoj \u010dustvene navezanosti varu\u0161ke. V tem neformalnem, \u010dlove\u0161ko odprtem sre\u010danju med terapevtom in kraljem ob kozarcu viskija gledalec lahko za\u010duti, da v psihoterapiji niso klju\u010dne terapevtske tehnike, ampak zaupni terapevtski odnos. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Eden izmed najbolj\u0161ih prizorov v filmu je zame prizor v parku, ko pride do hude motnje v njunem delovnem odnosu. Terapevt preve\u010d pritisne na kralja, \u010de\u0161 da je bolj\u0161i od brata in da naj on prevzame nasledstvo za o\u010detom. Za kralja je to v tistem trenutku preve\u010d, ugla\u0161enost med njima se prekine. Kralj agira, ima pravi \u00bbacting out\u00ab, kot temu pravimo psihoterapevti &#8211; \u017ealjivo napade terapevta in ga jezen zapusti. Neprijetni ob\u010dutki so bili za kralja v tistem trenutku preve\u010d intenzivni, da bi lahko zdr\u017eal v odnosu s terapevtom. Pripravljen je celo prekiniti odnos, terapevta pa z lastnimi projekcijami preve\u010d o\u010drniti, samo da mu ne bi bilo potrebno pogledati globlje v samega sebe, v tisti del, ki je bil v tistem trenutku zanj preve\u010d bole\u010d \u2013 terapevt mu je namre\u010d v pogovoru sku\u0161al pokazati, da daje bratu glede prestolonasledni\u0161tva prednost ne le zaradi lastne dobrodu\u0161nosti, ampak tudi zato, ker se ne \u017eeli izpostavljati. Da na ta na\u010din be\u017ei, se umika, kar je tipi\u010dno izogibalno vedenje pri prekomerni tesnobi in depresivnosti. Izogibanje pa tesnobo in ob\u010dutke manjvrednosti samo \u0161e pove\u010da. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Terapevt bi se na tem mestu lahko umaknil z ob\u010dutkom u\u017ealjenosti, saj mu jih je kralj res temeljito in prekomerno napel. Vendar se zave svojega dele\u017ea, svojega kontratransfera (to pomeni lastnega neosve\u0161\u010denega \u010dustvenega odgovora, ki je kralja prizadel) v pogovoru s svojo \u017eeno, ki ga kot kak\u0161en dober supervizor, hkrati ne\u017eno, a brez okoli\u0161enja soo\u010di. Tako se mu posveti, da se je preve\u010d identificiral z lastno \u017eeljo, da bi se kralj asertivno uveljavil v kar najve\u010dji mo\u017eni meri. Padel je v svoj film in spregledal trenutno mejo tolerance pri kralju. \u017dena mu preprosto predlaga, da se kralju lahko opravi\u010di, kar je bistveno pri popravljanju motenj v delovni zvezi (terapevtski aliansi). Terapevt to tudi stori,<br>na kar lahko popusti tudi kralj, zaupanje se obnovi in terapija se (tudi zaradi pritiska zunanjih okoli\u0161\u010din) lahko nadaljuje.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Zanimivo je dogajanje, ki se cel film plete okoli vpra\u0161anja terapevtove kompetentnosti in statusa. Dramati\u010dni vrh to dogajanje dose\u017ee v katedrali pred kraljevim kronanjem, ko se stopnjujejo obto\u017ebe in kritike raznih ugledne\u017eev, npr. tudi cerkvenih dostojanstvenikov, na ra\u010dun terapevtove usposobljenosti in se okoli tega vpra\u0161anja soo\u010dita sama terapevt in kralj. Terapevt nima statusnih simbolov in uradnih kvalifikacij, a kralja prepri\u010da s svojo predanostjo svojemu delu, s svojo kongruentnostjo, avtenti\u010dnostjo in predvsem z dolgoletnimi izku\u0161njami, do katerih je pri\u0161el v potu svojega obraza. Utiral si je svojo strokovno pot, razvijal je svojo metodo, svoj stil in na\u010din dela, ki ga je vodilo prav klju\u010dno spoznanje omenjeno zgoraj \u2013 nobena tehnika ni dovolj, v kolikor ni kvalitetnega terapevtskega odnosa. S stalnim preizku\u0161anjem novega in u\u010denjem iz napak in zmot se je odpiral za enkratnost vsakega pacienta in krojil terapijo po njegovi meri. Temu se je \u010dutil veliko bolj zavezan kot temu, da bi zbiral diplome in priznanja. Kralj ga je stalno \u0161\u010ditil s svojim vplivom, na koncu tako, da mu je podelil \u010dastni naslov, s katerim ga je povzdignil v krog najimenitnej\u0161ih Angle\u017eev.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Najte\u017eji je za\u010detek<\/strong><br>Dramati\u010dni vi\u0161ek filma je kraljev govor, v katerem oznani napoved vojne med Anglijo in Nem\u010dijo. Zame predstavlja sijajno ve\u010ddimenzionalno, navdihujo\u010do in zdravilno metaforo, kako se izviti iz prime\u017ea hrome\u010de tesnobe. Na govor se terapevt in kralj temeljito pripravita in vadita. Preizku\u0161ata vsako besedo in njihove kombinacije. List papirja z govorom popi\u0161eta z dodatnimi oznakami za premore, melodijo stavka, z asociacijami itn. Kralj si pomaga z gibanjem, plesom, glasbo, humorjem, celo psovkami. Film nam torej sporo\u010da, da je na poti iz tesnobe in depresivnosti potrebno veliko trdega dela in priprave na izpostavljanje. Nato pride klju\u010dni trenutek, kralj mora pred mikrofon. \u017de ureditev prostora je pomembna \u2013 je skrajno asketska, zreducirana. Terapevt izlo\u010di oz. zakrije vse, kar bi lahko zmotilo kraljevo pozornost in usmerjenost na en sam fokus \u2013 list papirja in govor. Za razvijanje \u010duje\u010dnosti, ki je antidot za tesnobo, je to eden od klju\u010dnih pogojev \u2013 fokusiranje. Edino, kar je poleg listov z govorom \u0161e v kraljevem vidnem polju, je terapevt. Sekunde se od\u0161tevajo in govor se za\u010dne. Najte\u017eji je za\u010detek. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Terapevt stoji pred kraljem in ga z mimiko, celim telesom, celo z dirigiranjem, spodbuja. Kralj kot kipar marmor kle\u0161e besedo za besedo, pa tudi premore. Ne ve\u0161, kaj je bolj intenzivno \u2013 besede ali ti\u0161ine med njimi. Oboje se v kro\u017enem odnosu oja\u010duje v sugestivno sporo\u010dilo. Z izjemno prisotnostjo v tu in zdaj kralj izstopa iz vzorca jecljanja, prestopa na \u010distino, v nepredvidljivost slehernega trenutka. Hkrati ga stari vzorec jecljanja z magnetno mo\u010djo stalno vle\u010de k sebi, tako da se ji mora izmikati od besede do besede. A hkrati je tu nov vzorec teko\u010dega govora, ki se iz minute in minuto oja\u010duje. Postopno terapevtova pomo\u010d ni ve\u010d potrebna. Kralj govori sam, teko\u010de. Lahko bi tudi rekel, da spregovori nekaj, kar je kro\u017eno organizirano kot kibernetski sistem \u2013 zapis na papirju, kraljeve o\u010di, njegovi<br>mo\u017egani, njegov jezik, usta, u\u0161esa, celo telo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Ko se pretrgajo vezi<\/strong><br>Hkrati je del tega kro\u017eno organiziranega kompleksnega sistema tudi kralj v socialni interakciji. Prisluhne mu cel angle\u0161ki narod, ki stoji ob radijskih sprejemnikih. Kraljev govor je omogo\u010dil sinhronizacijo mno\u017eice. Milijoni u\u0161es so se uglasili na ritem njegovih besed in premorov, milijoni src so za nekaj minut b\u00ecli v istem ritmu. Zame je metafora kraljevega govora pomembna tudi iz tega, socialnega oz. skupnostnega vidika. Vsak posameznik, ki se v sre\u010devanju s tesnobo izvija iz njenih hrome\u010dih krempljev, prestopa iz navade v nekaj novega in s tem poklanja nekaj svojega, enkratnega, avtenti\u010dnega drugim, skupnosti. Tudi \u010de takega dejanja ne spremlja mno\u017eica po radiu ali televiziji, majhna posameznikova zmaga in udejanjanje ustvarjalnosti na nek na\u010din odmeva \u0161ir\u0161e, v socialni prostor. Dobro goji\u0161\u010de za tesnobo in depresivnost je povsod tam, kjer se prekinejo vezi med posameznikom in bli\u017enjimi, med posameznikom in skupnostjo.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kraljev govor sem \u0161el gledat s svojo mamo, ki je stara 86 let. Na vrhuncu filma, ko je govoril kralj, sva se oba ganjena prijela za roko in stekle so nama solze. Tiste dragocene solze, ki spremljajo trenutke sre\u010danja, povezanosti, ugla\u0161enosti. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Podobno se je zgodilo tudi mojemu pacientu v srednjih letih, ki ima dolgoletno anksiozno depresivno motnjo in sem mu dal ogled filma za doma\u010do nalogo. Samoiniciativno je povabil svojo mamo, ki ni bila v kinu \u017ee 30 let. Med njima se je utekel vzorec, da mama pretirano skrbi zanj, medtem ko se ji on izmika. Po ogledu filma je na najini seansi presene\u010den ugotovil, da \u017ee leta dolgo ni povabil mame v kaj, kar je njemu dostopno in lahko dosegljivo, medtem ko si mama sama tega ne upa narediti. Naenkrat je zagledal, da \u017ee leta ni pomislil, da tudi sam lahko materi nekaj da in da se lahko pove\u017eeta tudi na ta na\u010din.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Kako pomembna je za premagovanje depresivnosti \u010dlovekova vpetost v skupnost, pa je tudi eno izmed glavnih sporo\u010dil filma I\u0161\u010de se Erik, ki je par mesecev po Kraljevem govoru pri\u0161el v ljubljanski Kinodvor. Tudi to je odli\u010den film o mo\u0161ki depresiji in poti iz nje, podobno kot je bil pred leti angle\u0161ki film Do nazga. Erik se dru\u017ei s prijatelji, nogometnimi navija\u010di in v njihovi z velikimi dozami piva podlo\u017eeni komunikaciji najprej nisem videl kak\u0161nega posebnega vira za premagovanje depresije. A stvari se obrnejo druga\u010de. Film preko zgodbe o Erikovem sinu, ki se zaplete v mre\u017ee preprodajalcev mamil, najprej poka\u017ee, kako razmere, v katerih so zrahljane dru\u017einske in skupnostne vezi, niso idealne le za rast depresivnosti o\u010detov in sinov, ampak tudi za rast kriminalnih mre\u017e. Nato pa prav skupnost navija\u010dev u\u010dinkovito stopi na prste preprodajalcem, katerim se en sam posameznik ne more postaviti po robu.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Uti\u0161anje otro\u0161kega hrupa z Ritalinom<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Farmacevtska industrija nas vse bolj glasno prepri\u010duje, da je pravi odgovor na depresivnost jemanje antidepresivov in tako spodbuja enega najbolj donosnih poslov, hkrati pa uveljavlja medicinski model in zastira socialni vidik. Na drugi strani je sporo\u010dilo filma I\u0161\u010de se Erik veliko manj opazno in glasno kot reklame farmacevtskih gigantov, a zato zame toliko bolj dragoceno. \u010ceprav tudi Eriku preko notranjega dialoga pomaga psihoterapevt v obliki slavnega nogometa\u0161a, njegova idola in ideala, je glavno zdravilo \u00bbskupnostni projekt\u00ab v obliki akcije nogometnih navija\u010dev proti vodji preprodajalcev mamil. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Tudi psihoterapevti, ki se bolj posve\u010dajo delu s posameznikom kot delu s pari in dru\u017einami, se lahko ujamejo v past, da bodo posku\u0161ali na rasto\u010d pojav depresivnosti odgovarjati samo z individualno terapijo. Vendar depresivnost \u017ee dolgo ni samo problem posameznikov, temve\u010d dobiva epidemi\u010dne oz. pandemi\u010dne razse\u017enosti povsod tam, kjer se v tem odra\u017ea tudi dru\u017einska in \u0161ir\u0161a socialna problematika. Zato je lahko odgovor psihoterapevtov na depresivne paciente, ki ni le individualen ampak tudi dru\u017einski in skupnosten, bolj u\u010dinkovit.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V maju je bil gost v \u0161oli sistemske psihoterapije, ki jo vodim na Slovenskem in\u0161titutu za psihoterapijo, italijanski otro\u0161ki psihiater in dru\u017einski terapevt, profesor na Univerzi v Rimu, Maurizio Andolfi s temo Reaktivna depresija in samomorilnost pri mladostnikih. Star je 70 let, vendar \u0161e izjemno vitalen in ustvarjalen, in je ena od legend evropske in svetovne dru\u017einske psihoterapije. Povedal nam je, da so razmere v Italiji na podro\u010dju otro\u0161ke psihiatrije zanj postale zaskrbljujo\u010de. Odkar so pred okoli 20 leti v Italiji sprejeli zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki zdravnikom brez dodatnega usposabljanja avtomati\u010dno podeljuje tudi naziv psihoterapevt, se skoraj noben zdravnik ve\u010d ne izobra\u017euje za psihoterapevta. Tako danes tudi otro\u0161ki psihiatri, ki so se do nastopa zakona v velikem \u0161tevilu odlo\u010dali za izobra\u017eevanje iz dru\u017einske terapije, nimajo nobenih psihoterapevtskih znanj in ve\u0161\u010din ve\u010d. Samo \u0161e diagnosticirajo in predpisujejo zdravila. Starej\u0161i otro\u0161ki psihiatri so zelo dru\u017einsko in skupnostno orientirani, nove generacije pa vidijo samo patologijo posameznega otroka ali mladostnika in potrebo po medikamentoznem zdravljenju.<br><\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V enem trenutku se je po\u0161alil, da je vesel, da je odra\u0161\u010dal v \u010dasu, ko \u0161e ni bilo otro\u0161ke psihiatrije. Kot otrok je bil namre\u010d hiperaktiven in je veliko svojega otro\u0161tva pre\u017eivel sre\u010den na rimskih ulicah. \u010ce pa bi rasel v dana\u0161njih \u010dasih, bi gotovo dobil Ritalin, na ulicah Rima pa se ni mogo\u010de ve\u010d igrati, saj tam vladajo \u2013 avtomobili. Pa ne samo na ulicah. Ko je letel proti Sloveniji, je na letalu bral \u010dlanek o rimskih dvori\u0161\u010dih, kjer so se pred leti \u0161e igrali otroci, odkar pa ima vsak dru\u017einski \u010dlan svoj avtomobil, so se dvori\u0161\u010da spremenila v \u2013 parkiri\u0161\u010da. \u00bbV Rimu smo ustvarili okolje, ki je sovra\u017eno otrokom in mladostnikom,\u00ab je poudaril Andolfi. \u00bbRim je postal mesto, ki je krasno za turiste in grozno za Rimljane, predvsem pa za otroke in mladostnike. Otro\u0161ki hrup je neza\u017eelen. Ko sem v na\u0161i ve\u010dstanovanjski hi\u0161i dal iniciativo, da bi se lahko moj sin skupaj z drugimi otroki igral na dvori\u0161\u010du, je bila ena glavnih prito\u017eb sostanovalcev, da otroci delajo hrup, da jim bo \u017eoga odletela v kak\u0161no \u0161ipo itn. <\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">V\u010dasih so odrasli ra\u010dunali na otro\u0161ki hrup, ga sprejemali kot normalen del \u017eivljenja. Otroci morajo biti glasni in \u017eivahni. Danes je to postalo motnja \u2013 otroci morajo biti tihi in mirni. \u010ce ne druga\u010de, pa z Ritalinom.\u00ab<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Morda velika odmevnost filma Kraljev govor ka\u017ee, kako je tudi danes pomembna tista \u017eelja v nas, ki i\u0161\u010de zaupen odnos, v katerem se lahko dvigamo iz hrome\u010de tesnobe in mo\u010dvirja depresivnosti. Kako pomembna je tista potreba v nas, ki i\u0161\u010de prijatelja, pa \u010deprav ga v\u010dasih najde \u0161ele v psihoterapevtu, da v nas oja\u010da zaupanje vase in da nam pomaga stkati nove, bolj zaupne dru\u017einske in skupnostne vezi. Da v nas prebudi novo zavest, ki bo slavila na\u0161o enkratno individualnost pa tudi otro\u0161ki hrup in nemir.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Leta 2010 je iz\u0161el film Kraljev govor, ob \u010demer je \u010dlan na\u0161e mre\u017ee Miran napisal spodnje razmi\u0161ljanje. Kraljev govor, leto\u0161nji oskarjevski prvak, se me je dotaknil osebno, pa tudi profesionalno kot psihoterapevta, saj je to zgodba o psihoterapiji oz. bolj natan\u010dno o zdravilni mo\u010di psihoterapevtskega odnosa. Film je navdihujo\u010d in zato odli\u010dna reklama za psihoterapijo, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":351,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-350","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-razmisljanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/350","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/9"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=350"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/350\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":361,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/350\/revisions\/361"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/351"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=350"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=350"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/madinslovenia.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=350"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}