![\"\"](\"https:\/\/madinslovenia.org\/wp-content\/uploads\/2025\/03\/druzina-1.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n<\/p>\n\n\n\n
V nadaljevanju predstavljamo zgodbo mame, ki pove, kako se je soo\u010dala z dejstvom, da je njena h\u010di dobila diagnozo du\u0161evne motnje.<\/h2>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
Osebna zgodba mame<\/strong><\/p>\n\n\n\n Moja mlaj\u0161a h\u010derka je bila v srednji \u0161oli zelo pridna, prizadevna in vedno je \u017eelela biti med najbolj\u0161imi, udele\u017eevala se je ve\u010dih tekomavanj.<\/p>\n\n\n\n Sodelovala je pri razli\u010dnih prostovoljskih organizacijah, pomagala pri izobra\u017eevanju otrok, starostnikov… \u017delela je \u017ee pri svojih \u0161estnajstih letih zaslu\u017eiti svoj denar kot natakarica. \u010ceprav se z mo\u017eem nisva strinjala, \u010de\u0161 da je premlada za to delo, je nisva prepri\u010dala.<\/p>\n\n\n\n Bila je torej zelo aktivna, nikoli utrujena.<\/p>\n\n\n\n Pri njenih triindvajsetih letih, tekom njenega \u0161tudija, so se za\u010dele te\u017eave. S svojimi prijateljicami je ve\u010dkrat \u017eurala, zaradi \u010desar sem se dostikrat jezila, ker je bil vmes tudi alkohol. Ve\u010dkrat sva se sprli, ker je \u017eelela spreminjati stvari (na katere ni imela vpliva). Do mene je postala ravnodu\u0161na, \u010desar prej nikoli nisem opazila. Ampak mislila sem si pa\u010d, da je to puberteta.<\/p>\n\n\n\n Premalo je spala in ve\u010dkrat sem jo opozarjala na to, ampak vedno je odgovorila, saj nisem utrujena, saj zmorem.<\/p>\n\n\n\n Polna energije je uspe\u0161no opravljala \u0161tudij, razne aktivnosti, delo ob vikendih, pomagala pri gospodinjskih delih in \u0161e in \u0161e.<\/p>\n\n\n\n Ob\u010dasno sem za\u010dela opa\u017eati, da njena urejenost ni bila ve\u010d to, kar je bila prej; prepirala se je tudi s svojimi prijateljicami in sestro; opazila sem, da jo je pono\u010di strah, \u010desar ni priznala; kar nekaj ji je \u0161lo na \u017eivce in je razglabljala… Do trenutka, ko sem posumila, da nekaj res ni v redu (rekla je, da ima v kav\u010du neke \u017eu\u017eelke, da ima \u010drve v zobeh, pretile so ji \u010drne vrane… Ni zmogla obi\u010dajnih stvari, ki jih je \u017ee davno po\u010dela, npr. nakuriti v centralno pe\u010d).<\/p>\n\n\n\n Takrat sva jo z mo\u017eem komaj krotila, ker se je lotila stvari, ki jo nikakor ni mogla dokon\u010dati. Po\u0161iljala je SMS-e vse naokoli, kar nekaj??? Vedno manj sem jo razumela. Spala ni ve\u010d no\u010di zapored, ne morem to\u010dno vedeti, ker mi je to skrivala. Prosila sem jo, naj vzame kaj za la\u017eje spanje. Absolutno NE.<\/p>\n\n\n\n Po pogovoru s prijateljicami in zdravnico sva jo odpeljala na pregled v Center za mentalno zdravje v Ljubljani, kjer so nama rekli, da je najbolje, da jo odpeljeva v psihiatri\u010dno bolnico. Rekli so nama, da ji morajo slikati glavo, da je lahko tudi kak tumor.<\/p>\n\n\n\n Hospitalizacija je bila zanjo \u0160 O K, za naju \u0161e ve\u010dji. Ko sva jo \u0161la naslednji dan obiskat, naju ni hotela pogledati, gledala je skozi naju, seveda razo\u010darana nad nama, da sva jo pustila tam. Ko sva se vra\u010dala domov, je bila v naju ena sama velika \u017ealost, tako zelo, da se do doma nisva mogla pripeljati v enem kosu. Na bencinski \u010drpalki sva se spotoma ustavila, jokala, se spra\u0161evala, kaj sva naredila narobe, kako se je lahko to zgodilo najini h\u010derki, ki je \u017eelela vsem pomagati, v njeni rani mladosti, \u0161e pred uresni\u010ditvijo visoko zastavljenih ciljev, predno je uspela zaklju\u010diti faks in u\u017eiti \u017eivljenje… Ne vem, kaj bi dala, da bi lahko takrat zamenjala najini vlogi.<\/p>\n\n\n\n Iz bolnice sva pri\u0161la uni\u010dena in brez kan\u010dka upanja na izbolj\u0161anje. V bolnici mi je zdravnik rekel, naj se ne sekiram tako, da zgledam slab\u0161e kot moja h\u010derka; da ob psihozi, ki so ji jo diagnosticirali, ona ne trpi, bolj vsi okrog nje. Nekaj \u010dasa je preteklo, da sva se za silo sestavila in za\u010dela upati, da se njeno stanje izbolj\u0161a. \u010ceprav so bili vzponi in spet padci. Mo\u017e je prestajal \u0161e ve\u010djo krizo. Zakaj, zakaj… \u0160e njega sem morala velikokrat prepri\u010devati, da se bo stanje izbolj\u0161alo, ker sem enostavno \u017eelela, da se to res mora zgoditi in o kruti bolezni nisem \u017eelela razmi\u0161ljati. Njena sestra je takrat rodila, imela \u0161e dve leti starega sina, pri tem ni mogla dosti sodelovati. Po kak\u0161nem tednu v bolnici, smo se z njo nekako za\u010deli pogovarjati normalno, \u010deprav sem \u010dutila njeno utrujenost in \u017ealost.<\/p>\n\n\n\n \u017de v bolnici je \u017eelela preveriti, kak\u0161na zdravila je morala jemati in nam razlagala, da to ni dobro zanjo. Midva sva vedela le, da se je umirila, da je lahko spala in spet funkcionirala normalno.<\/p>\n\n\n\n Po odpustu iz bolnice je \u017eelela spet hitro na faks, k drugim aktivnostim… Nekako smo jo prepri\u010dali, da bo del njenih aktivnosti treba opustiti ali zmanj\u0161ati, ker je bilo vsega preve\u010d. Nekako je potem sama spoznala, da vsega res ne bo zmogla.<\/p>\n\n\n\n Najbolj pa so jo morila njena zdravila. Povzro\u010dila so ji velik apetit, zredila se je in bila \u017ealostna. Takrat nama je rekla, da je vse, kar si \u017eeli, spanje in prehranjevanje. Izogibala se je dru\u017ebi, pogovorom. Bala sva se zanjo, za njeno \u017eivljenje, tudi na samomor sem pomislila. \u017delela sva ji biti v oporo, a se mi je zdelo, da sva jo utesnjevala. Hotela je biti samostojna. V Ljubljani je imela tudi svojega psihiatra, ki ga je obiskovala.<\/p>\n\n\n\n Po devetih mesecih je prenehala z jemanjem tablet. Vsi smo se z njo pogovarjali, prepri\u010devali, razglabljali, ni\u010d. Spet obisk psihiatra, ko se je spet pojavila nespe\u010dnost in odrezavost… \u0160e v \u010dakalnici me je poni\u017eevala, se z mano prepirala, pela. Ampak takrat so jo v ambulanti uspeli prepri\u010dati, da je spet za\u010dela jemati tablete. Po nekaj \u010dasa so ji zamenjali tablete. Po njih se je po\u010dutila bolje in tudi njen apetit se je umiril.<\/p>\n\n\n\n A kmalu se je spet odlo\u010dila za prenehanje. Trudila sem se z njo, da bi jo prepri\u010dala v jemanje zdravil, ker bi naredila vse, da je ne bi bilo treba spet poslati v bolnico. Njena \u017eelja je bila prevelika; ko so se za\u010deli pojavljati simptomi, se je ni dalo ve\u010d prepri\u010dati, nikogar ni ve\u010d poslu\u0161ala. Prepri\u010dana je bila, da ji bo uspelo. Nama je zmanjkalo mo\u010di za vse, samo upala sva, da se bo nekako iz\u0161lo. Po dobrem mesecu se je spet ponovilo in ponovno je pristala na psihiatriji. Za\u010detek je bil travmati\u010den za vse. Zasmilila se nam je, kar pa ji nikoli nisva priznala. Potem smo se vsi, mogo\u010de malce hitreje pobrali, ker smo \u017ee \u0161li \u010dez eno izku\u0161njo. Rada bi ji pomagala, dala bi vse, \u010de bi le poznala recept. \u010cas je pocelil tudi te rane.<\/p>\n\n\n\n Trudila se je na faksu, diplomirala, magistrirala. Bila sva ponosna, hvale\u017ena in zadovoljna ter presre\u010dna, da ji je po vsem tem to uspelo. Ker je res imela veliko \u017eeljo po izobra\u017eevanju. Se mi zdi, da je dobila tudi voljo do \u017eivljenja, smisel in ve\u010d energije. Dobila je slu\u017ebo ter svojo pravo ljubezen.<\/p>\n\n\n\n Bi lahko rekla \u2013 vse, kar si \u0161e v sanjah ne bi upala \u017eeleti. So bili dnevi, ko se ni po\u010dutila najbolje, ampak spet je posijalo sonce, sonce v na\u0161 dom.<\/p>\n\n\n\n Sedem let po izbruhu bolezni je rodila zdravo, ljubko h\u010derko, kljub zdravilom, v zelo nizkem odmerku.<\/p>\n\n\n\n Presre\u010dna sem za njeno sedanje stanje, \u010deprav ona \u0161e vedno ni. Njena \u017eelja je \u0161e vedno, ostati brez zdravil. \u017d E L I M ji seveda, da ji uspe.<\/p>\n\n\n\n Kaj drugega lahko star\u0161i \u017eelimo svojim otrokom.<\/p>\n\n\n\n \u017delim, da \u017eivi zdravo, zadovoljno in s pozitivno energijo, ker mi jo tak\u0161no rabimo!<\/strong><\/p>\n\n\n\n Mama<\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"http:\/\/madinslovenia.org\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/sad-woman-1024x709.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n